Job 6

6. Poglavje

1 In Job odgovori in reče: 2 O da bi se stehtala nevolja moja in da bi na tehtnico položili nesrečo mojo vso! 3 Kajti sedaj je težja nego morski pesek. Zato so bile nepremišljene besede moje. 4 Zakaj pšice Vsemogočnega tiče v meni, katerih strup mora piti duh moj, Božje strahote so postavljene v boj zoper mene. 5 Ali divji osel riga, kadar ima dosti trave, ali muka vol pri svoji krmi? 6 Ali se more jesti neslastno in neslano? ali je okus v jajčjem beljaku? 7 Česar se ni hotelo moji duši dotekniti, to mi je kakor gnusna jed sedaj. 8 O da bi se zgodila prošnja moja, in da bi mi dal Bog, česar želim: 9 da me Bog izvoli streti, da oprosti roko svojo in me odreže! 10 Tako bi mi še ostala tolažba, in radoval bi se v bolečini, ki mi ne prizanaša, da nisem zatajil besede Svetega. 11 Kaj je moja moč, da naj stanovitno čakam, in kaj konec moj, da naj ostanem potrpežljiv? 12 Trdna li kot kamen je moja moč in meso moje je li iz brona? 13 Ni li pač tako, da nimam pomoči v sebi nobene, in vsaka pospešitev rešenja je daleč od mene? 14 Prijatelj mora kazati usmiljenje obupujočemu, sicer se odreče strahu Vsegamogočnega. 15 Bratje moji so varali kakor hudournik, kakor struga hudournikov, ki se gubé, 16 ki se kalé od ledu, v katere se zateka sneg. 17 Ob času, ko solnce vanje pripeka, presihajo, in ko je vroče, izginejo s svojega kraja. 18 Vijejo se semtertja poti njih toka, gredo v puščavo in se razgube. 19 Gledale so tja karavane iz Teme, potne družbe iz Sabe so upale vanje: 20 osramočene so bile, ker so se zanašale nanje, prišle so do tja, in rdečica jih je oblila. 21 Res, tako ste mi postali v nič; strahoto ste zazrli in se preplašili. 22 Ali sem morda rekel: Dajte mi, ali: Žrtvujte zame darilo od svojega blaga, 23 ali: Oprostite me iz pesti zatiralčeve, ali: Odkupite me iz roke silovitnikove? 24 Poučite me, in molčal bom, in v čem sem se motil, razodenite mi! 25 Kako krepke so poštene besede! A kaj dokazuje karanje vaše? 26 Mislite li grajati besede moje? Saj v veter gredo govori obupujočega! 27 Še za siroto bi vi vrgli kocko in prodali prijatelja svojega! 28 In sedaj se blagovolite ozreti vmé, kajti v lice vam vendar ne bom lagal. 29 Povrnite se, ne zgodi naj se krivica, da, povrnite se, pravda moja je pravična! 30 Je li nepravičnost na jeziku mojem? ali ne more okus moj razpoznati, kaj je pogubljivo?