Leviticus 25

25. Poglavje

1In Gospod je govoril Mojzesu na gori Sinaju, rekoč: 2Govori sinovom Izraelovim ter jim reci: Ko pridete v deželo, ki vam jo jaz dam, naj praznuje dežela soboto Gospodu. 3Šest let obsevaj njivo svojo in šest let obrezuj vinograd svoj in spravljaj sadove njegove, 4ali sedmo leto naj dobi dežela soboto prazničnega počitka, čas počitka Gospodu: njive svoje ne obsevaj in vinograda svojega ne obrezuj. 5Kar ti samo od sebe zraste po zadnji žetvi, ne žanji, in grozdja neobrezane trte svoje ne spravljaj: leto prazničnega počitka naj bode zemlji. 6In sobotni obrodek dežele vam bodi v jed, tebi in hlapcu tvojemu in dekli tvoji, in najemniku tvojemu in tujcu, ki biva pri tebi; 7tudi živini tvoji in zverini, ki je v tvoji deželi, bodi v živež ves njen obrodek. 8Dalje si štej sedmero sobotnih let, sedem let sedemkrat, da ti bode dni sedmerih sobotnih let devetinštirideset let. 9In daj glasno trobentati deseti dan sedmega meseca; na dan sprave naj se razlega trobenta po vsej deželi vaši. 10In posvetite petdeseto leto in razglasite svobodo po deželi vsem prebivalcem njenim; leto veselega trobentanja ▼

▼Hebr. jobel, odtod: jubilejsko leto.

vam bodi, ko naj se vsakdo vrne k lastnini svoji in vsakdo zopet pride k rodovini svoji. 11Leto veselega trobentanja vam bodi tisto petdeseto: ne sejte in ne žanjite tega, kar samo v njem zraste, in grozdja neobrezanih trt ne trgajte v njem. 12Zakaj leto veselega trobentanja je, sveto vam bodi; kar obrodi, uživajte kar ž njive. 13V tem milostnem letu naj vsakdo zopet posede lastnino svojo. 14In če kaj prodaste bližnjemu ali kaj kupite od bližnjega svojega, ne smete drug drugega opehariti. 15Po številu let od milostnega leta kupi od bližnjega svojega in po število letin naj ti proda. 16Čim več bode let, tem večja bodi kupnina, in čim manj let, tem manjša bodi; kajti število žetev se prodaja. 17Zato naj nihče ne opehari bližnjega svojega, temuč boj se Boga svojega; zakaj jaz sem Gospod, Bog vaš. 18Izpolnjujte torej moje postave in pazite na moje pravice in ravnajte po njih, in brezskrbno boste prebivali v deželi. 19In zemlja bo rodila sad svoj, in jedli boste dositega in prebivali v njej brez skrbi. 20Če pa porečete: Kaj bomo jedli sedmo leto? glej, ne bomo sejali, ne spravljali pridelkov svojih! 21Zapovem, da vam pride blagoslov moj v šestem letu, in obrodi pridelkov za tri leta; 22in boste sejali v osmem letu in jedli stare pridelke do devetega leta; dokler ne dozore njegovi pridelki, boste jedli starino. 23In zemlja naj se ne prodaja za vselej, zakaj moja je zemlja, ker vi ste tujci in priseljenci pri meni. 24Zato dovolite po vsej deželi posestva svojega, da se zemlja odkupi. 25Ako obuboža brat tvoj in proda kaj posesti svoje, naj pride odkupitelj njegov, njemu najbližji sorodnik, in odkupi prodani del brata svojega. 26Ako bi pa komu ne bilo odkupitelja, pa si sam opomore in pridobi, kolikor je treba v odkup: 27naj šteje, na koliko let je prodal, in ostala leta poplačaj njemu, komur je prodal, in tako naj zopet dobi posest svojo. 28Ako pa ne premore toliko, kolikor bi moral povrniti, naj ostane njegova prodana stvar kupcu v rokah do milostnega leta; in v milostnem letu se stvar oprosti, in on dobi zopet posest svojo. 29Ako kdo proda hišo v mestu z obzidjem, naj jo sme odkupiti do konca leta, v katerem jo je prodal; celo leto imej pravico do odkupa. 30Če je pa ne odkupi, ko preteče celo leto, naj ostane hiša v mestu z obzidjem v lasti njemu, ki jo je kupil, za prihodnje rodove; ne more se rešiti v milostnem letu. 31Toda hiše v vaseh, ki nimajo obzidja, naj se prištevajo njivam na deželi: smejo se odkupiti in v milostnem letu naj bodo proste. 32Kar se pa tiče mest levitov, hiš v mestih njih posesti, vselej ostani levitom pravica do odkupa. 33In če kdo izmed levitov ne odkupi, v milostnem letu naj mu zopet pripade hiša, ki je bila prodana v mestu posesti njegove; kajti hiše v levitskih mestih so njih posestvo med sinovi Izraelovimi. 34Tudi polje v okolici njih mest se ne sme prodajati, ker jim je to večna posest. 35In ako brat tvoj poleg tebe obuboža in mu roka opeša, podpiraj ga, kakor tujec in naselnik naj živi pri tebi. 36Ne jemlji od njega zakupnine in obresti, temuč boj se Boga svojega, da živi brat tvoj pri tebi. 37Denarja svojega mu ne dajaj na obresti in hrane svoje ne zaradi dobička. 38Jaz sem Gospod, Bog vaš, ki sem vas peljal iz dežele Egiptovske, da bi vam dal deželo Kanaansko, da bi vam bil za Boga. 39In ako brat tvoj obuboža poleg tebe in se ti proda, ne sili ga, naj ti služi za sužnja; 40kakor najemnik in kakor naselnik bodi pri tebi, do milostnega leta. 41Tedaj naj odide prost od tebe, on in otroci njegovi ž njim, in se vrne zopet k rodovini svoji in zopet dobi posest očetov svojih. 42Zakaj moji hlapci so, ki sem jih peljal iz dežele Egiptovske: ne smeš jih prodajati kakor sužnje. 43Ne bodi mu neusmiljen gospodar, temuč boj se svojega Boga. 44In kar se tiče sužnjev in sužnic, ki jih boš imel: izmed narodov, ki bodo okoli vas, smete kupovati sužnje in sužnice. 45Tudi od priseljencev, ki bivajo pri vas, jih smete kupovati, in od njih rodovine, ki so jo rodili v deželi vaši, in bodo naj lastnina vaša; 46ne smete jih zapustiti kot dediščino otrokom svojim za sabo, da jim bodo v lastnino. Ti naj vam hlapčujejo za vselej; ali bratom svojim, sinovom Izraelovim, brat svojemu bratu, ne smete neusmiljeno gospodovati. 47Ako pa obogati tujec ali priseljenec pri tebi, in brat tvoj obuboža poleg njega in se proda tujcu, priseljencu pri tebi, ali pa komu iz zaroda tujčevega: 48naj mu ostane pravica do odkupa, eden bratov njegovih naj ga odkupi; 49ali stric njegov ali stričev sin, ali kdorkoli mu je bližnji iz rodbine njegove, naj ga odreši; ali pa če si opomore, naj se sam odkupi. 50In naj računi s kupcem svojim od leta, ko se mu je prodal, do milostnega leta, in prodajna cena naj se odmeri po številu let; kakor najemniku naj se mu štejejo dnevi, kolikor jih je odslužil. 51Če je še dosti let, njim primerno naj poplača za odkup od denarja, s katerim je bil kupljen; 52in če ostaja malo let do milostnega leta, naj mu zaračuni to: proti letom naj poplača ceno odrešitve svoje. 53Kakor najemnik leto za letom naj bode pri njem; oni mu ne bodi neusmiljen gospodar, tebi pred očmi. 54In ako ne bo odkupljen na ta način, naj odide prost v milostnem letu, on in otroci njegovi ž njim. 55Meni namreč so hlapci sinovi Izraelovi, moji hlapci so, ki sem jih peljal iz dežele Egiptovske. Jaz sem Gospod, Bog vaš.