Mar 10 | SloChraska | STEP | In se odpravi odtod in pride v Judejsko pokrajino in za Jordan. In snidejo se zopet množice k njemu, in kakor je imel navado, jih je zopet učil.

Mark 10

10. Poglavje

1 In se odpravi odtod in pride v Judejsko pokrajino in za Jordan. In snidejo se zopet množice k njemu, in kakor je imel navado, jih je zopet učil. 2 In pristopijo k njemu farizeji in ga vprašajo, izkušajoč ga: Ali je dovoljeno možu, ločiti se od žene? 3 On pa odgovori in jim reče: Kaj vam je zapovedal Mojzes? 4 Oni pa reko: Mojzes je dopustil ločitni list napisati in jo pustiti. 5 Jezus pa jim reče: Zavoljo trdosrčnosti vaše vam je napisal to zapoved. 6 Od začetka stvarjenja pa ju je kot moža in ženo ustvaril Bog. 7 „Zato zapusti človek očeta svojega in mater svojo in se pridruži ženi svoji, 8 in ta dva bodeta eno meso.“ Tako nista več dva, temuč eno meso. 9 Kar je torej Bog združil, naj človek ne razdružuje. 10 In v hiši ga zopet učenci vprašajo o tej reči. 11 Pa jim reče: Kdor se loči od žene svoje in se oženi z drugo, prešeštvuje zoper njo; 12 in ako se žena loči od moža svojega in se omoži z drugim, prešeštvuje. 13 In prinašali so k njemu otročiče, da bi se jih dotaknil; učenci pa jih okarajo. 14 Videč pa to Jezus, se razhudi in jim reče: Pustite otročiče, naj pridejo k meni, ne branite jim; zakaj takih je kraljestvo Božje. 15 Resnično vam pravim: Kdor ne sprejme kraljestva Božjega kakor otrok, nikakor ne pride vanj. 16 In jemlje jih v naročje ter polagajoč nanje roke, jih blagoslavlja. 17 In ko gre ven na cesto, pribeži eden k njemu, poklekne pred njim in ga vpraša: Dobri učenik, kaj naj storim, da podedujem večno življenje? 18 Jezus pa mu reče: Kaj me imenuješ dobrega? Nihče ni dober razen eden, Bog. 19 Zapovedi znaš: „Ne ubijaj, ne prešeštvuj, ne kradi, ne pričaj po krivem, ne goljufaj, spoštuj očeta svojega in mater“. 20 On pa odgovori in mu reče: Učenik, vse to sem izpolnjeval od mladosti svoje. 21 Jezus pa pogleda nanj, in ker ga je ljubil, mu reče: Enega ti je še treba. Pojdi, prodaj, karkoli imaš, in daj ubogim, in imel boš zaklad v nebesih; ter pridi in hodi za menoj. 22 Njemu pa zagreni ta beseda in odide žalosten, zakaj imel je mnogo premoženja. 23 In Jezus pogleda okoli in reče učencem svojim: Kako težko pridejo tisti, ki imajo bogastvo, v kraljestvo Božje! 24 Učenci pa so se zavzeli ob besedah njegovih. Jezus pa zopet odgovori in jim reče: Otroci, kako težko je tistim, ki stavijo svoje upanje v bogastvo, priti v kraljestvo Božje! 25 Laže je velblodu iti igli skozi ušesce nego bogatemu priti v kraljestvo Božje! 26 Oni pa se zelo zgroze in govore med seboj: Kdo se potem more zveličati? 27 Jezus pa pogleda nanje in reče: Pri ljudeh je nemogoče, ali ne pri Bogu; kajti vse je mogoče pri Bogu. 28 Peter mu začne praviti: Glej, mi smo zapustili vse in smo šli za teboj. 29 Jezus reče: Resnično vam pravim, nikogar ni, ki je zapustil hišo, ali brate, ali sestre, ali očeta, ali mater, ali ženo, ali otroke, ali njive zavoljo mene in evangelija, 30 da ne bi prejel sedaj v tem času stokrat toliko: hiš in bratov in sester in mater in otrok in njiv s preganjanjem, in v prihodnjem svetu večnega življenja. 31 Mnogi pa, ki so prvi, bodo zadnji, in ki so zadnji, prvi. 32 Bili pa so na poti, grede v Jeruzalem; in Jezus je šel pred učenci, in oni so se čudili. Tisti pa, ki so šli za njim, so se bali. In vzame zopet dvanajstere k sebi in jim začne praviti, kaj se mu ima zgoditi: 33 Glejte, gori v Jeruzalem gremo, in Sin človekov bo izdan višjim duhovnikom in pismarjem, in obsodijo ga na smrt in izroče poganom, 34 in zasramovali ga bodo in pljuvali nanj in ga bičali in umorili; a tretji dan vstane od smrti. 35 In pristopita k njemu Jakob in Janez, sina Zebedejeva, ter mu rečeta: Učenik, hočeva, da nama storiš, kar bova prosila. 36 On pa ju vpraša: Kaj hočeta, da naj vama storim? 37 Ona pa mu rečeta: Daj nama, da bova sedela eden tebi na desnici in eden na levici v slavi tvoji. 38 Jezus pa jima reče: Ne vesta, kaj prosita. Moreta li piti kelih, ki ga pijem jaz, in se krstiti s krstom, ki se jaz krstim ž njim? 39 Ona pa rečeta: Moreva. A Jezus jima veli: Kelih, ki ga jaz pijem, bosta pila, in s krstom, ki se jaz krstim ž njim, se bosta krstila. 40 Da bi pa sedela meni na desnici in na levici, ne morem dati jaz, a dá se to tistim, katerim je pripravljeno. 41 In ko slišijo to deseteri, se začno jeziti nad Jakobom in Janezom. 42 Jezus jih pa pokliče in jim reče: Veste, da tisti, ki veljajo za vladarje narodov, nad njimi gospodujejo, in njih velikaši jih siloma vladajo. 43 Ni pa tako med vami: ampak kdorkoli hoče postati velik med vami, naj vam bode služabnik, 44 in kdorkoli hoče med vami biti prvi, bodi vsem hlapec. 45 Kajti tudi Sin človekov ni prišel, da njemu služijo, ampak da služi in dá življenje svoje v odkupnino za mnoge. 46 In pridejo v Jeriho. In ko so šli iz Jeriha, on in učenci njegovi in obilna množica, je sedel kraj poti slep berač, Bartimej, sin Timejev. 47 In ko sliši, da je Jezus Nazarečan, začne vpiti in govoriti: Sin Davidov, Jezus, usmili se me! 48 In mnogi mu prete, naj umolkne; a on le še bolj kriči: Sin Davidov, usmili se me! 49 In Jezus se ustavi in veli: Pokličite ga! In pokličejo slepca in mu reko: Srčen bodi, vstani, kliče te. 50 On pa vrže s sebe plašč svoj, poskoči in pride k Jezusu. 51 In Jezus mu odgovori in reče: Kaj hočeš, da naj ti storim? Slepec pa mu reče: Rabuni, ^{▼▼T. j. moj učenik.} da izpregledam! 52 In Jezus mu veli: Pojdi, vera tvoja te je rešila. In precej je izpregledal, in za Jezusom je šel po poti.