1 Kings 1

1. Poglavje

1Torej kralj David je bil zelo star
[Leta 1015 pred Kristusom.]
in zvrhan
zvrhan…: hebr. vstopil v dneve.
v letih in pokrivali so ga z oblačili, toda ni se mogel ogreti.
2Zato so mu njegovi služabniki rekli: „Naj bo
bo…: hebr. za mojega gospoda kralja poiščejo mlado devico.
za mojega gospoda kralja poiskana mlada
mlada…: hebr. gospodična, devica.
devica in naj ta stoji pred kraljem in naj ga
ga…: hebr. mu bo negovalka.
neguje in naj leži v tvojem naročju, da se moj gospod kralj lahko ogreje.“
3Tako so po vseh Izraelovih pokrajinah iskali za lepo gospodično in našli Šunémko Abišágo
[Abišága: hebr. oče napake.]
in jo privedli h kralju.
4Gospodična je bila zelo lepa, negovala je kralja in mu služila, toda kralj je ni spoznal.

5 Potem se je Hagítin sin Adoníja povišal, rekoč: „Jaz bom kralj,“
kralj: hebr. kraljeval.
in si pripravil bojne vozove, konjenike in petdeset mož, da tečejo pred njim.
6Njegov oče pa ga nikoli
nikoli: hebr. od njegovih dni nikoli.
ni razžalil v tem, da bi rekel: „Čemu si tako storil?“ In ta je bil tudi zelo čeden mož in njegova mati ga je rodila za Absalomom.
7Ta
Ta…: hebr. Njegove besede so bile.
se je posvetoval s Cerújinim sinom Joábom in z duhovnikom Abjatárjem in sledeč
sledeč…: hebr. pomagala sta za Adoníjem.
Adoníju sta mu pomagala.
8Toda duhovnik Cadók, Jojadájev sin Benajá, prerok Natán, Šimí, Reí in mogočni možje, ki so pripadali Davidu, niso bili z Adoníjem. 9Adoníja je pri kamnu Zohélet,
[Zohélet: hebr. plazeča se kača.]
ki je pri En Rogelu,
En Rogelu…: hebr. vodnjak Rogelu; [hebr. vodnjak popotnika.]
zaklal ovce, vole in pitano živino ter poklical vse svoje brate, kraljeve sinove in vse Judove ljudi, kraljeve služabnike,
10toda preroka Natána, Benajá, mogočnih mož in svojega brata Salomona ni poklical.

11 Zato je Natán spregovoril Salomonovi materi Batšébi, rekoč: „Mar nisi slišala, da Hagítin m sin Adoníja kraljuje, naš gospod David pa tega ne ve? 12Zdaj torej pridi, prosim te, naj ti dam nasvet, da boš lahko rešila svoje lastno življenje in življenje svojega sina Salomona. 13Pojdi in vstopi h kralju Davidu ter mu reci: ‚Mar nisi ti, moj gospod, oh kralj, prisegel pri svoji pomočnici, rekoč: ‚Zagotovo bo tvoj sin Salomon kraljeval za menoj in bo sedel na mojem prestolu? Zakaj potem kraljuje Adoníja?‘‘ 14Glej, medtem ko boš še tam govorila s kraljem, bom tudi jaz vstopil za teboj in potrdil
potrdil: hebr. dopolnil.
tvoje besede.“

15 Batšéba je odšla h kralju v sobo. Kralj pa je bil zelo star in Šunémka Abišága je služila kralju. 16Batšéba se je upognila in se globoko priklonila. Kralj je rekel: „Kaj želiš?“
želiš: hebr. ti je?
17Rekla mu je: „Moj gospod, pri Gospodu, svojem Bogu, si prisegel svoji pomočnici, rekoč: ‚Tvoj sin Salomon bo zagotovo kraljeval za menoj in bo sedel na mojem prestolu.‘ 18Sedaj glej, kraljuje Adoníja in sedaj, moj gospod kralj, ti tega ne veš, [namreč] 19zaklal je vole, pitano živino in ovc v obilju ter sklical vse kraljeve sinove, duhovnika Abjatárja in poveljnika vojske Joába, toda tvojega služabnika Salomona ni poklical. 20Ti pa, moj gospod, oh kralj, oči celotnega Izraela so na tebi, da bi jim ti povedal kdo bo sedel na prestolu mojega gospoda kralja za njim. 21Sicer se bo zgodilo, ko bo moj gospod kralj zaspal s svojimi očeti, da bova jaz in moj sin Salomon šteta [za] prestopnika.“
prestopnika: hebr. grešnika.

22 Glej, medtem ko je še govorila s kraljem, je vstopil tudi prerok Natán. 23Kralju so povedali, rekoč: „Glej, prerok Natán.“ Ko je ta vstopil pred kralja, se je pred kraljem upognil s svojim obrazom do tal. 24Natán je rekel: „Moj gospod, oh kralj, ali si rekel: ‚Adoníja bo kraljeval za menoj in on bo sedel na mojem prestolu?‘ 25Kajti ta dan je odšel dol in v obilju zaklal vole, rejeno živino in ovce ter sklical vse kraljeve sinove, poveljnike vojske in duhovnika Abjatárja; in glej, jedo in pijejo pred njim ter govorijo: ‚Živel
Živel: hebr. Naj živi.
kralj Adoníja.‘
26Toda mene, celó mene, tvojega služabnika, duhovnika Cadóka, Jojadájevega sina Benajá in tvojega služabnika Salomona ni poklical. 27Ali je ta stvar storjena s strani mojega gospoda kralja in je nisi pokazal svojemu služabniku, kdo naj bi sedel na prestolu mojega gospoda kralja za njim?“

28 Potem je kralj David odgovoril in rekel: „Pokličite mi Batšébo.“ Prišla je v
v…: hebr. pred kralja.
kraljevo prisotnost in obstala pred kraljem.
29Kralj je prisegel in rekel: „Kakor Gospod živi, ki je mojo dušo odkupil iz vse tesnobe, 30celo kakor sem ti prisegel pri Gospodu, Izraelovemu Bogu, rekoč: ‚Zagotovo bo tvoj sin Salomon kraljeval za menoj in on bo namesto mene sedel na mojem prestolu, celo tako bom zagotovo storil ta dan.‘“ 31Potem se je Batšéba s svojim obrazom pripognila do zemlje, počastila kralja in rekla: „Naj moj gospod kralj David živi na veke.“

32 Kralj David je rekel: „Pokliči mi duhovnika Cadóka, preroka Natána in Jojadájevega sina Benajá.“ In prišli so pred kralja. 33Kralj jim je tudi rekel: „S seboj vzemite služabnike svojega gospoda in naredite da, moj sin Salomon jezdi na moji
moji…: hebr. muli, ki mi pripada.
lastni muli in ga privedite dol do Gihona.
34Duhovnik Cadók in prerok Natán naj ga tam mazilita za kralja nad Izraelom in zatrobite s šofarjem ter recite: ‚Živel kralj Salomon.‘ 35Potem boste za njim prišli gor, da bo lahko prišel in sedel na moj prestol, kajti on bo kralj namesto mene. Določil sem ga, da bo vladar nad Izraelom in nad Judom.“ 36Jojadájev sin Benajá je kralju odgovoril in rekel: „Amen. Tudi Gospod, Bog mojega gospoda kralja, tako pravi. 37Kakor je bil Gospod z mojim gospodom kraljem, celo tako naj bo s Salomonom in njegov prestol naj naredi večjega od mojega gospoda, kralja Davida.“ 38Tako so duhovnik Cadók, prerok Natán in Jojadájev sin Benajá, Keretéjci in Péletovci odšli dol in dali Salomonu, da je jahal na muli kralja Davida in ga privedli h Gihonu. 39Duhovnik Cadók je iz šotorskega svetišča vzel rog olja in mazilil Salomona. Zatrobili so na šofar in vse ljudstvo je reklo: „Živel kralj Salomon.“ 40Vse ljudstvo je prišlo za njim gor in ljudstvo je piskalo s piščalmi
piščalmi: ali, flavtami.
in se razveseljevalo z veliko radostjo, tako da se je zemlja od njihovega glasu trgala.

41 Adoníja in vsi gostje, ki so bili z njim, so to slišali, ko so nehali jesti. Ko je Joáb zaslišal zvok šofarja, je rekel: „Čemu je ta hrup iz mesta, [kot bi bila] vstaja?“ 42Medtem ko je še govoril, glej, je prišel Jonatan, sin duhovnika Abjatárja in Adoníja mu je rekel: „Vstopi, kajti hraber mož si in prinašaš dobre novice.“ 43Jonatan je odgovoril in Adoníju rekel: „Resnično, naš gospod, kralj David, je Salomona postavil za kralja. 44In kralj je z njim poslal duhovnika Cadóka, preroka Natána, Jojadájevega sina Benajá, Keretéjce in Péletovce in dali so mu, da je jahal na kraljevi muli. 45Duhovnik Cadók in prerok Natán sta ga mazilila za kralja pri Gihonu in od tam so prišli gor, veseleč se, tako da je mesto ponovno odzvanjalo. To je hrup, ki ste ga slišali. 46In Salomon tudi sedi na prestolu kraljestva. 47Še več, kraljevi služabniki so prišli, da blagoslovijo našega gospoda, kralja Davida, rekoč: ‚Bog naj Salomonovo ime naredi boljše od tvojega imena in naj njegov prestol naredi večji kakor tvoj prestol.‘ In kralj se je na postelji globoko priklonil. 48Tudi tako je kralj rekel: ‚Blagoslovljen bodi Gospod, Izraelov Bog, ki je danes dal nekomu sedeti na mojem prestolu in moje oči celo to vidijo.‘“ 49Vsi gostje, ki so bili z Adoníjem, so bili prestrašeni, vzdignili so se in odšli, vsak mož svojo pot.

50 Adoníja pa se je bal zaradi Salomona, se vzdignil, odšel in se oprijel oltarnih rogov. 51To je bilo povedano Salomonu, rekoč: „Glej, Adoníja se boji kralja Salomona, kajti glej, oprijel se je oltarnih rogov, rekoč: ‚Naj mi ta dan kralj Salomon priseže, da svojega služabnika ne bo usmrtil z mečem.‘“ 52Salomon je rekel: „Če se bo izkazal vrednega moža, ne bo niti las od njega padel na zemljo, toda če bo v njem najdena zlobnost, bo umrl.“ 53Tako je kralj Salomon poslal in privedli so ga dol od oltarja. In prišel je ter se priklonil kralju Salomonu in Salomon mu je rekel: „Pojdi k svoji hiši.“
Copyright information for SloKJV