1Ki 2 | SloKJV | STEP | Torej Davidovi dnevi so se približali, da naj bi umrl in svojemu sinu Salomonu je naročil, rekoč:

1 Kings 2

2. Poglavje

1 Torej Davidovi dnevi so se približali, da naj bi umrl in svojemu sinu Salomonu je naročil, rekoč: 2 „Jaz grem pot vse zemlje. Bodi torej močan in se izkaži moža 3 in ohrani naročilo Gospoda, svojega Boga, da hodiš po njegovih poteh, da ohranjaš njegove zakone, njegove zapovedi, njegove sodbe in njegova pričevanja, kakor je zapisano v Mojzesovi postavi, da boš lahko uspeval ^{▼▼uspeval: ali, delal modro.
,} ^b v vsem, kar delaš in kamorkoli se obrneš, 4 da bo Gospod lahko nadaljeval svojo besedo, ki jo je govoril glede mene, rekoč: ‚Če tvoji otroci pazijo na svojo pot, da hodijo pred menoj v resnici, z vsem svojim srcem in z vso svojo dušo, tebi ^c ne bo odrezan,‘ je rekel, ‚noben ^{▼▼noben…: hebr. od tebe noben moški na prestolu.} mož na Izraelovem prestolu.‘ 5 Poleg tega tudi veš, kaj mi je storil Cerújin sin Joáb in kaj je storil dvema poveljnikoma Izraelove vojske, Nerovemu sinu Abnêrju ^e in Jeterjevemu sinu Amasáju, ^f ki ju je ubil in vojno kri prelil ^{▼▼prelil: hebr. položil.} v miru in vojno kri položil na svoj pas, ki je bil okrog njegovih ledij in na njegove čevlje, ki so bili na njegovih stopalih. 6 Stori torej glede na svojo modrost in naj njegova osivela glava ne gre dol v podzemlje v miru. 7 Toda izkazuj prijaznost sinovom Gileádca Barzilája ^h in naj bodo izmed tistih, ki jedo pri tvoji mizi, kajti tako so prišli k meni, ko sem pobegnil zaradi tvojega brata Absaloma. 8 Glej, s seboj imaš Šimíja, ⁱ Gerájevega sina, Benjaminovca iz Bahuríma, ki me je preklinjal z bolečim ^{▼▼bolečim: hebr. močnim.} prekletstvom na dan, ko sem odšel v Mahanájim, toda prišel je dol, da me sreča pri Jordanu in prisegel sem mu pri Gospodu, rekoč: ‚Ne ^k bom te usmrtil z mečem.‘ 9 Zdaj ga torej ne imej brez krivde, kajti moder človek si in veš, kaj mu moraš storiti, temveč njegovo osivelo glavo s krvjo privedi dol k podzemlju.“ 10 Tako je David ^l zaspal s svojimi očeti in bil pokopan v Davidovem mestu. 11 Dni, ko je David kraljeval ^m nad Izraelom je bilo štirideset let. Sedem let je kraljeval v Hebrónu, triintrideset let pa je kraljeval v Jeruzalemu.

12 ⁿ Potem se je Salomon usedel na prestol svojega očeta Davida in njegovo kraljestvo je bilo silno utrjeno.

13 Hagítin sin Adoníja je prišel ^{▼▼[Leta 1014 pred Kristusom.]} k Salomonovi materi Batšébi. Rekla je: „Prihajaš miroljubno?“ Rekel je: „Miroljubno.“ 14 Poleg tega je rekel: „Nekaj ti imam povedati.“ Rekla je: „Povej.“ 15 Rekel je: „Veš, da je bilo kraljestvo moje in da je ves Izrael svoje obraze naravnal name, da naj bi jaz kraljeval, vendar se je kraljestvo zaobrnilo in postalo bratovo, kajti njegovo je bilo od Gospoda. 16 Sedaj od tebe prosim eno prošnjo, ne zavrni ^{▼▼zavrni…: hebr. odvrni svojega obraza proč.} me.“ Rekla mu je: „Povej.“ 17 Rekel je: „Spregovori, prosim te, kralju Salomonu (kajti ne bo ti rekel ne), da mi da za ženo Šunémko Abišágo.“ 18 Batšéba je rekla: „Dobro, zate bom govorila kralju.“

19 Batšéba je torej šla h kralju Salomonu, da mu govori za Adoníja. Kralj je vstal, da jo sreča in se ji priklonil, se usedel na svoj prestol in dal postaviti sedež za kraljevo mater in usedla se je na njegovo desnico. 20 Potem je rekla: „Od tebe želim eno majhno prošnjo, prosim te, ne reci mi ne.“ Kralj ji je rekel: „Vprašaj, moja mati, kajti jaz ti ne bom rekel ne.“ 21 Rekla je: „Naj bo Šunémka Abišága dana tvojemu bratu Adoníju za ženo.“ 22 Kralj Salomon je odgovoril svoji materi in rekel: „Zakaj prosiš za Adoníja Šunémko Abišágo? Prosi zanj tudi kraljestvo, kajti on je moj starejši brat; celo zanj in za duhovnika Abjatárja in za Cerújinega sina Joába.“ 23 Potem je kralj Salomon prisegel pri Gospodu, rekoč: „Bog naj mi tako stori in še več, če ni Adoníja te besede spregovoril zoper svoje lastno življenje. 24 Zdaj torej kakor živi Gospod, ki me je utrdil in me postavil na prestol mojega očeta Davida in ki mi je naredil hišo, kakor je obljubil, ^q bo ta dan Adoníja usmrčen.“ 25 Kralj Salomon je poslal ^{▼▼[Leta 1014 pred Kristusom.]} po roko Jojadájevega sina Benajá in ta je padel nanj, da je umrl.

26 Duhovniku Abjatárju pa je kralj rekel: „Pojdi v Anatót, k svojim lastnim poljem, kajti vreden ^{▼▼vreden…: hebr. mož smrti si.} si smrti, toda tokrat te ne bom usmrtil, ker pred mojim očetom Davidom nosiš skrinjo Gospoda Boga in ker si bil prizadet v vsem, s čemer je bil prizadet moj oče.“ 27 Tako je Salomon vrgel ven Abjatárja, da ne bi bil duhovnik Gospodu, da je lahko izpolnil ^t Gospodovo besedo, ki jo je govoril glede Élijeve hiše v Šilu.

28 Potem so do Joába prišle novice, kajti Joáb se je obrnil za Adoníjem, čeprav se ni obrnil za Absalomom. Joáb je pobegnil h Gospodovemu šotorskemu svetišču in se oprijel oltarnih rogov. 29 To je bilo povedano kralju Salomonu, da je Joáb pobegnil v Gospodovo šotorsko svetišče in glej on je pri oltarju. Potem je Salomon poslal Jojadájevega sina Benajá, rekoč: „Pojdi, padi nanj.“ 30 Benajá je prišel v Gospodovo šotorsko svetišče ter mu rekel: „Tako govori kralj: ‚Pridi naprej.‘“ Rekel je: „Ne, temveč bom tukaj umrl.“ Benajá je kralju ponovno prinesel besedo, rekoč: „Tako je rekel Joáb in tako mi je odgovoril.“ 31 Kralj mu je rekel: „Stori kakor je rekel, padi nanj in ga pokoplji, da boš lahko od mene in od hiše mojega očeta odvzel nedolžno kri, ki jo je prelil Joáb. 32 Gospod bo njegovo kri povrnil na njegovo lastno glavo, ker je padel na dva moža, pravičnejša in boljša kakor on in ju umoril z mečem, moj oče David pa ni vedel o tem, namreč Nerovega sina Abnêrja, ^u poveljnika Izraelove vojske in Jeterjevega sina Amasája, ^v poveljnika Judove vojske. 33 Njuna kri se bo torej povrnila na Joábovo glavo in na glavo njegovega semena na veke, toda nad Davidom, nad njegovim semenom, nad njegovo hišo in nad njegovim prestolom bo mir na veke od Gospoda.“ 34 Tako je Jojadájev sin Benajá odšel ^{▼▼[Leta 1014 pred Kristusom.]} gor, padel nanj, ga usmrtil in pokopan je bil v svoji lastni hiši v divjini.

35 Na njegovo mesto, čez vojsko, je kralj postavil Jojadájevega sina Benajá, na Abjatárjevo mesto pa je kralj postavil duhovnika Cadóka.

36 Kralj je poslal in poklical Šimíja ter mu rekel: „Zgradi si hišo v Jeruzalemu in tam prebivaj in ne hodi kamorkoli od tam. 37 Kajti tako bo, da na dan, ko pojdeš ven in preideš potok Kidron, boš zagotovo vedel, da boš sigurno umrl. Tvoja kri bo na tvoji lastni glavi.“ 38 Šimí je rekel kralju: „Ta beseda je dobra, kakor je rekel moj gospod kralj, tako bo tvoj služabnik storil.“ In Šimí je mnogo dni prebival v Jeruzalemu. 39 Pripetilo pa se je ob koncu treh ^{▼▼[Leta 1011 pred Kristusom.]} let, da sta dva izmed Šimíjevih služabnikov pobegnila k Maahájevemu sinu Ahíšu, kralju iz Gata. Šimíju so povedali, rekoč: „Glej, tvoja služabnika sta v Gatu.“ 40 Šimí je vstal, osedlal svojega osla in šel v Gat, k Ahíšu, da poišče svoja služabnika. Šimí je odšel in svoja služabnika privedel iz Gata. 41 To je bilo povedano Salomonu, da je Šimí iz Jeruzalema odšel v Gat in ponovno prišel nazaj. 42 Kralj je poslal in dal poklicati Šimíja ter mu rekel: „Mar te nisem primoral, da prisežeš pri Gospodu in ti izpričal, rekoč: ‚Zagotovo vedi, na dan, ko greš ven in hodiš kakorkoli naokoli, da boš zagotovo umrl?‘ In rekel si mi: ‚Beseda, ki sem jo slišal, je dobra.‘ 43 Zakaj se potem nisi držal Gospodove prisege in zapovedi, ki sem ti jo naročil?“ 44 Kralj je poleg tega Šimíju rekel: „Ti poznaš vso zlobnost, katera je znana tvojemu srcu, ki si jo storil mojemu očetu Davidu, zato bo Gospod tvojo zlobnost povrnil na tvojo lastno glavo 45 in kralj Salomon bo blagoslovljen in Davidov prestol bo pred Gospodom utrjen na veke.“ 46 Tako je kralj zapovedal Jojadájevemu sinu Benajáju, ki je odšel ven in padel nanj, da je ta umrl. In kraljestvo ^y je bilo utrjeno v Salomonovi roki.