Deuteronomy 26

26. Poglavje

1Zgodilo se bo, ko prideš v deželo, ki ti jo v dediščino daje Gospod, tvoj Bog in jo vzameš v last in v njej prebivaš, 2da boš vzel od prvega izmed vseh sadov zemlje, ki ga boš prinesel iz svoje dežele, ki ti jo daje Gospod, tvoj Bog in boš to položil v košaro in boš šel na kraj, ki ga bo izbral Gospod, tvoj Bog, da tam postavi svoje ime. 3Šel boš k duhovniku, ki bo v tistih dneh ter mu rekel: ‚Ta dan izpovedujem Gospodu, tvojemu Bogu, da sem prišel v deželo, ki jo je Gospod prisegel našim očetom, da nam jo da.‘ 4Duhovnik bo iz tvoje roke vzel košaro in jo postavil dol pred oltar Gospoda, tvojega Boga. 5Govoril boš in pred Gospodom, svojim Bogom, rekel: ‚Moj oče je bil Sirec, pripravljen, da umre in odšel je dol v Egipt in tam začasno prebival s peščico in tam postal narod, velik, mogočen in gosto naseljen, 6Egipčani pa so z nami postopali zlobno in nas prizadeli in na nas položili trdo suženjstvo 7in ko smo klicali h Gospodu, Bogu naših očetov, je Gospod slišal naš glas in pogledal na našo stisko in naš trud in naše zatiranje 8in Gospod nas je iz Egipta izpeljal z mogočno roko, z iztegnjenim laktom, z veliko strahoto, z znamenji in čudeži 9in nas privedel na ta kraj in nam dal to deželo, celó deželo, kjer tečeta mleko in med. 10Sedaj glej, prinesel sem prve sadove dežele, ki si jo ti, oh Gospod, dal meni.‘ To boš postavil pred Gospoda, svojega Boga in oboževal boš pred Gospodom, svojim Bogom 11in veselil se boš v vsaki dobri stvari, ki jo je Gospod, tvoj Bog, dal tebi in tvoji hiši, ti in Lévijevec in tujec, ki je med vami.

12 Ko si končal desetinjenje vseh desetin svojega narasta v tretjem letu, ki je leto desetinjenja a in si to dal Lévijevcu, tujcu, siroti in vdovi, da lahko jedo znotraj tvojih velikih vrat in so nasičeni, 13potem boš rekel pred Gospodom, svojim Bogom: ‚Odnesel sem posvečene stvari iz svoje hiše in jih prav tako izročil Lévijevcu, tujcu, siroti in vdovi, glede na vse tvoje zapovedi, ki si mi jih zapovedal. Nisem prekršil tvojih zapovedi, niti jih nisem pozabil, 14v svojem žalovanju nisem jedel od tega, niti nisem vzel proč karkoli za kakršnokoli nečisto uporabo, niti nisem dal karkoli od tega za mrtvega, temveč sem prisluhnil glasu Gospoda, svojega Boga in storil glede na vse, kar si mi zapovedal. 15 b Poglej navzdol iz svojega svetega prebivališča, iz nebes in blagoslovi svoje ljudstvo Izrael in deželo, ki si nam jo dal, kakor si prisegel našim očetom, deželo, kjer tečeta mleko in med.‘

16 Ta dan ti je Gospod, tvoj Bog, zapovedal, da izpolnjuješ te zakone in sodbe. Ti jih boš torej ohranjal in izvrševal z vsem svojim srcem in z vso svojo dušo. 17Ta dan si govoril Gospodu, da bi bil tvoj Bog in da bi hodil po njegovih poteh, ohranjal njegove zakone, njegove zapovedi, njegove sodbe in da bi prisluhnil njegovemu glasu 18in Gospod c ti je ta dan odgovoril, da bi bil njegovo izvoljeno ljudstvo, kakor ti je obljubil in da bi varoval vse njegove zapovedi 19in da bi te naredil višjega nad vsemi narodi, ki jih je naredil, v hvali, v imenu, v časti in da bi bil lahko sveto ljudstvo Gospodu, svojemu Bogu, kakor je govoril.“
Copyright information for SloKJV