Deuteronomy 31

31. Poglavje

1Mojzes je odšel in te besede spregovoril vsemu Izraelu. 2In rekel jim je: „Jaz sem ta dan star sto dvajset let. Ne morem več hoditi ven in vstopati noter. Tudi Gospod mi je rekel: ‚Ti a ne boš šel preko tega Jordana.‘ 3Gospod, tvoj Bog, bo šel preko pred teboj in on bo izpred tebe uničil te narode in ti jih boš vzel v last in Józue bo šel preko pred teboj, kakor b je rekel Gospod. 4Gospod jim bo storil kakor je storil Sihónu in Ogu, kraljema Amoréjcev in njuni deželi, katere je uničil. 5Gospod c ju bo izročil pred tvoj obraz, da jim boš lahko storil glede na vse zapovedi, ki sem ti jih zapovedal. 6Bodi močan in odločnega poguma, ne boj se, niti se jih ne plaši, kajti Gospod, tvoj Bog, on je ta, ki gre s teboj; ne bo te razočaral, niti te ne bo zapustil.“

7 Mojzes je zaklical k Józuetu in mu pred očmi vsega Izraela rekel: „Bodi močan in odločnega poguma, kajti s tem ljudstvom moraš iti v deželo, ki jo je Gospod prisegel njihovim očetom, da jim jo da; in ti jim boš povzročil, da jo podedujejo. 8Gospod, on je ta, ki gre pred teboj. S teboj bo, ne bo te razočaral, niti te ne bo zapustil. Ne boj se niti ne bodi zaprepaden.“

9 Mojzes je zapisal to postavo in jo izročil duhovnikom, sinovom Lévijevcev, ki so nosili skrinjo Gospodove zaveze in vsem Izraelovim starešinam. 10Mojzes jim je zapovedal, rekoč: „Ob koncu vsakih sedmih let, d na slovesno leto odpusta, na šotorski praznik, 11ko pride ves Izrael, da se prikaže pred Gospodom, tvojim Bogom, na kraju, ki ga bo on izbral, boš to postavo bral pred vsem Izraelom v njihovo uho. 12Skupaj zberi ljudstvo, može, žene, otroke in tvojega tujca, ki je znotraj tvojih velikih vratih, da lahko slišijo in da se lahko naučijo in se bojijo Gospoda, svojega Boga in obeležujejo, da storijo vse besede te postave 13in da njihovi otroci, ki niso poznali ničesar, lahko slišijo in se naučijo bati se Gospoda, vašega Boga, tako dolgo kot vi živite v deželi, kamor greste prek Jordana, da jo vzamete v last.“

14 Gospod je rekel Mojzesu: „Glej, približujejo se dnevi, ko moraš umreti. Pokliči Józueta in se postavita v šotorskem svetišču skupnosti, da mu lahko dam naročilo.“ In Mojzes in Józue sta odšla in se postavila v šotorskem svetišču skupnosti. 15Gospod se je prikazal v šotorskem svetišču, v oblačnem stebru in oblačni steber je stal nad vrati šotorskega svetišča.

16 Gospod je rekel Mojzesu: „Glej, zaspal
zaspal…: hebr. ulegel se boš.
boš s svojimi očeti in to ljudstvo se bo vzdignilo in se šlo vlačugat za bogovi tujcev dežele, v katero gredo, da bi bili med njimi in zapustili me bodo in prelomili mojo zavezo, ki sem jo sklenil z njimi.
17Potem bo na tisti dan moja jeza vneta zoper njih in zapustil jih bom in svoj obraz bom skril pred njimi in použiti bodo in številna zla in težave jih bodo zadele,
zadele: hebr. našle.
tako da bodo na tisti dan rekli: ‚Ali niso nad nas prišla ta zla, ker med nami ni našega Boga?‘
18Na tisti dan bom zagotovo skril svoj obraz zaradi vseh hudobij, ki jih bodo naredili v tem, da so se obrnili k drugim bogovom. 19Zdaj torej zapišite to pesem za vas in jo učite Izraelove otroke. Položite jo v njihova usta, da bo ta pesem lahko priča zame zoper Izraelove otroke. 20Kajti, ko jih bom privedel v deželo, ki sem jo prisegel njihovim očetom, kjer tečeta mleko in med in bodo jedli in se nasitili in postali debeli, potem se bodo obrnili k drugim bogovom in jim služili in me izzivali in prelomili mojo zavezo. 21Zgodilo se bo, ko jih bodo doletela mnoga zla in stiske, da bo ta pesem pričala zoper
zoper…: hebr. pred njimi.
njih kakor priča, kajti ta ne bo pozabljena iz ust njihovega semena, kajti jaz poznam njihove zamisli, s
s…: hebr. ki jih počnejo.
katerimi hodijo naokoli, celo sedaj, preden sem jih privedel v deželo, ki sem jim jo prisegel.“

22 Zato je Mojzes isti dan napisal to pesem in jo učil Izraelove otroke. 23Nunovemu sinu Józuetu je dal zadolžitev in rekel: „Bodi i močan in odločnega poguma, kajti ti boš Izraelove otroke privedel v deželo, ki sem jim jo prisegel in jaz bom s teboj.“

24 Pripetilo se je, ko je Mojzes naredil končal s pisanjem besed te postave v knjigo, dokler niso bile dokončane, 25da je Mojzes zapovedal Lévijevcem, ki so nosili skrinjo Gospodove zaveze, rekoč: 26„Vzemite to knjigo postave in jo postavite v stran skrinje zaveze Gospoda, vašega Boga, da bo ta lahko tam za pričo zoper tebe. 27Kajti poznam tvoj upor in tvoj trdi vrat. Glej, medtem ko sem z vami ta dan še živ, ste bili uporni zoper Gospoda in koliko bolj po moji smrti?

28 Zberite k meni vse starešine vaših rodov in vaših častnikov, da lahko te besede govorim v njihova ušesa in kličem nebo in zemljo, da pričata zoper njih. 29Kajti vem, da se boste po moji smrti popolnoma izpridili in odvrnili od poti, ki sem vam jo zapovedal in zlo vas bo zadelo v zadnjih dneh, ker boste počeli zlo v Gospodovih očeh, da ga dražite k jezi skozi dela vaših rok.“ 30Mojzes je na ušesa vse Izraelove skupnosti govoril besede te pesmi, dokler se niso končale.
Copyright information for SloKJV