Exodus 18
18. Poglavje
1Ko je Jitro, a midjánski duhovnik, Mojzesov tast, slišal o vsem, kar je Bog storil za Mojzesa in za svoje ljudstvo Izraela in da je Gospod Izraela privedel iz Egipta, 2je potem Mojzesov tast Jitro vzel Mojzesovo ženo Cipóro potem ko jo je ta poslal nazaj 3in njena dva sinova, od katerih je bilo enemu ime b Geršóm; ▼▼Geršóm: to je, Tujec tukaj.
kajti rekel je: „Neznanec sem bil v tuji deželi,“ 4ime drugega pa je bilo Eliézer; ▼▼Eliézer: to je, Moj Bog je pomoč.
kajti: „Bog mojega očeta,“ je rekel, „je bil moja pomoč in me osvobodil pred faraonovim mečem.“ 5Mojzesov tast Jitro je prišel, z njegovima sinovoma in njegovo ženo, k Mojzesu v divjino, kjer je bil utaborjen pri gori Boga 6in Mojzesu rekel: „Jaz, tvoj tast Jitro, sem prišel k tebi in tvoja žena in njena dva sinova z njo.“ 7 Mojzes je odšel ven, da sreča svojega tasta in se globoko priklonil ter ga poljubil. Drug drugega sta vprašala o njuni blaginji ▼▼njuni blaginji: hebr. njunem miru.
in prišla v šotor. 8Mojzes je svojemu tastu povedal vse, kar je zaradi Izraela Gospod storil faraonu in Egipčanom in vse muke, ki so prišle ▼▼prišle…: hebr. jih našle.
nadnje na poti in kako jih je Gospod osvobodil. 9Jitro se je razveselil zaradi vse dobrote, ki jo je Gospod storil Izraelu, katerega je osvobodil iz roke Egipčanov. 10Jitro je rekel: „Blagoslovljen bodi Gospod, ki vas je osvobodil iz roke Egipčanov in iz roke faraona, ki je ljudstvo osvobodil izpod roke Egipčanov. 11Sedaj vem, da je Gospod večji od vseh bogov, kajti g v stvari, v kateri so oni ponosno postopali, je bil on nad njimi.“ 12Mojzesov tast Jitro, je vzel žgalno daritev, klavne daritve za Boga in prišel je Aron ter vse Izraelove starešine, da z Mojzesovim tastom jedo kruh pred Bogom. 13 In pripetilo se je naslednji dan, da se je Mojzes usedel, da sodi ljudstvu in ljudstvo je stalo pri Mojzesu od jutra do večera. 14Ko je Mojzesov tast videl vse to, kar je počel ljudstvu, je rekel: „Kaj je ta stvar, ki jo počneš ljudstvu? Zakaj ti sam sediš, vse ljudstvo pa stoji pri tebi od jutra do večera?“ 15Mojzes je svojemu tastu rekel: „Ker ljudstvo prihaja k meni, da povprašuje od Boga. 16Kadar imajo zadevo, pridejo k meni in jaz sodim med enim ▼▼enim…: hebr. človekom in njegovim rojakom.
in drugim in jaz jim dam spoznavati zakone Boga in njegove postave.“ 17Mojzesov tast pa mu je rekel: „Stvar, ki jo počneš, ni dobra. 18Zagotovo se boš ▼▼se boš…: hebr. boš s slabljenjem oslabel.
izčrpal, tako ti in tvoje ljudstvo, ki je s teboj, kajti ta stvar je za tebe pretežka; ti j tega nisi zmožen opravljati sam. 19Prisluhni torej mojemu glasu, dal ti bom nasvet in Bog bo s teboj: ‚Ti bodi za ljudstvo usmerjen k Bogu, da boš zadeve lahko prinašal k Bogu. 20Učil jih boš odredbe in postave in kazal jim boš pot, po kateri morajo hoditi in delo, ki ga morajo opraviti. 21Poleg tega boš izmed vsega ljudstva priskrbel sposobne može, takšne, ki se bojijo Boga, može resnice, ki sovražijo pohlepnost. Nad njimi postavi takšne, da bodo vodje nad tisočimi in vodje nad stotimi, vodje nad petdesetimi in vodje nad desetimi. 22Ti naj sodijo ljudstvu v vseh obdobjih in zgodilo se bo, da se bo vsaka velika zadeva prinesla predte, toda vsako majhno zadevo bodo sodili oni. Tako bo zate lažje, oni pa bodo breme nosili s teboj. 23Če boš storil to stvar in ti Bog tako zapove, potem boš zmožen vzdržati in tudi vse to ljudstvo bo v miru hodilo k svojemu kraju.‘“ 24Tako je Mojzes prisluhnil glasu svojega tasta in storil vse, kar je ta rekel. 25Mojzes je izbral sposobne može iz vsega Izraela in jih naredil poglavarje nad ljudstvom, vodje nad tisočimi, vodje nad stotimi, vodje nad petdesetimi in vodje nad desetimi. 26Sodili so ljudstvu v vseh obdobjih. Težje stvari so prinašali k Mojzesu, toda vsako majhno zadevo so sodili med seboj. 27 In Mojzes je pustil svojemu tastu oditi in ta je odšel svojo pot v svojo lastno deželo.
Copyright information for
SloKJV