Ezekiel 8

8. Poglavje

1Pripetilo se je v šestem letu, v šestem mesecu, na peti dan meseca, ko sem sedèl v svoji hiši in so starešine Juda sedeli pred menoj, da je tam name padla roka Gospoda Boga. 2§ Potem sem pogledal in glej, podoba kakor videz ognja. Od videza njenih ledij, celó navzdol, ogenj; in od njenih ledij, celó navzgor, kakor videz sijaja, kot barva jantarja.
[jantar: rumenorjava barva.]
3Iztegnil b je obliko roke in me prijel za koder moje glave, in duh me je dvignil med zemljo in nebo in me v Božjih videnjih privedel k Jeruzalemu, k durim notranjih velikih vrat, ki gledajo proti severu, kjer je bil sedež podobe ljubosumnosti, ki izziva k ljubosumnosti. 4Glej, tam je bila slava Izraelovega Boga, glede na videnje, ki sem ga videl c na ravnini.

5 Potem mi je rekel: „Sin človekov, povzdigni sedaj svoje oči proti severu.“ Tako sem povzdignil svoje oči proti severu in glej proti severu, pri velikih vratih oltarja, ta podoba ljubosumnosti na vhodu. 6§ Nadalje mi je rekel: „Sin človekov, ali vidiš kaj počno? Celó velike ogabnosti, ki jih Izraelova hiša grešno počenja tukaj, da bi jaz moral oditi daleč proč od svojega svetišča? Toda ponovno se obrni in videl boš večje ogabnosti.“

7 Privedel me je k dvornim vratom in ko sem pogledal, glej, luknja v zidu. 8Potem mi je rekel: „Sin človekov, koplji sedaj v steno.“ In ko sem kopál v steno, sem zagledal vrata. 9In rekel mi je: „Vstopi in poglej zlobne ogabnosti, ki jih tukaj počno.“ 10Tako sem vstopil in videl; in glej, vsakršne oblike plazečih stvari in gnusnih zveri in vseh malikov Izraelove hiše, upodobljenih po steni naokoli. 11In tam je pred njimi stalo sedemdeset mož, izmed starcev Izraelove hiše in v njihovi sredi je stal Jaazanjá, sin Šafána, z vsakim moškim je bila v njegovi roki njegova kadilnica; in gost oblak kadila se je dvigal. 12Potem mi je rekel: „Sin človekov, ali si videl kaj starci Izraelove hiše počno v temi, vsak mož v sobah svojih podob? Kajti pravijo: ‚Gospod d nas ne vidi; Gospod je zapustil zemljo.‘“

13 § Prav tako mi je rekel: „Ponovno se obrni in videl boš večje ogabnosti, ki jih počno.“ 14Potem me je privedel k durim velikih vrat Gospodove hiše, ki so bila proti severu; in glej, tam so sedele ženske, jokajoče za Tamúzom.
[Tamúz: feničansko božanstvo, bog pridelka ali čred. Vsako leto naj bi maja ali junija umrl - zato so ženske jokale za mrtvim bogom. Kasneje so ga Grki imenovali Adonis. Po ujetništvu v Babilonu tudi hebrejsko ime meseca v letu.]

15 § Potem mi je rekel: „Ali si videl to, oh sin človekov? Ponovno se obrni in videl boš večje ogabnosti, kot so te.“ 16In privedel me je v notranji dvor Gospodove hiše in glej, pri vratih Gospodovega templja, med preddverjem in oltarjem, je bilo okoli petindvajset mož, s svojimi hrbti proti Gospodovemu templju in svojimi obrazi proti vzhodu; in oboževali so sonce proti vzhodu.

17 § Potem mi je rekel: „Si videl to, oh sin človekov? Ali je lahka
lahka…: ali, katerakoli stvar lažja, kakor zagrešiti.
stvar za Judovo hišo, da zagrešijo ogabnosti, ki jih tukaj zagrešujejo? Kajti deželo so napolnili z nasiljem in vrnili so se, da me izzivajo k jezi. In glej, vejico dajejo pod svoj nos.
18Zatorej bom tudi jaz postopal v razjarjenosti. Moje oko g ne bo prizanašalo niti ne bom imel usmiljenja, in četudi jokajo h z močnim glasom v moja ušesa, jih vendar ne bom slišal.“
Copyright information for SloKJV