Habakkuk 1

1. Poglavje

1Breme, ki ga je videl prerok Habakúk.
[Okoli leta 600 pred Kristusom.]
2Oh Gospod, doklej bom klical in ne boš slišal! Celó klical k tebi o nasilju in ne boš rešil! 3Zakaj mi kažeš krivičnost in mi povzročaš, da gledam gorje? Kajti plenjenje in nasilje sta pred menoj in tam so takšni, ki vzdigujejo spor in prepir. 4Zatorej je postava ohlapna in sodba nikoli ne gre naprej, kajti zlobni b obdaja pravičnega, zato izhaja napačna
napačna: ali, popačena.
sodba.

5 Poglejte med d pogane in preudarite in se silno čudite, kajti jaz bom naredil delo, delo v vaših dneh, katerega ne boste verjeli, čeprav bi vam bilo povedano. 6Kajti glejte, vzdignil bom Kaldejce, ki so zagrenjen in nagel narod, ki bo korakal skozi širino
širino: hebr. širine.
dežele, da vzame v last prebivališča, ki niso njihova.
7Strašni so in grozni. Njihova
Njihova…: ali, Od njih bo izšla sodba o tem in ujetništvo od tega.
sodba in njihovo dostojanstvo bo izšlo iz njih samih.
8§ Tudi njihovi konji so hitrejši kakor leopardi in bolj kruti
kruti: hebr. ostri.
kakor večerni h volkovi. Njihovi konjeniki se bodo razprostrli in njihovi konjeniki bodo prišli od daleč. Leteli bodo kakor orel, ki hiti, da žre.
9§ Vsi bodo prišli zaradi nasilja. Njihovi
Njihovi…: ali, Izpitje njihovih obrazov, itd; ali, Njihovi obrazi bodo videti (hebr. nasprotovanje njihovih obrazov) proti vzhodu.
obrazi bodo izpiti kakor vzhodnik in ujetništva bodo zbrali kakor peska.
10Norčevali se bodo kraljem in princi jim bodo prezir. Zasmehovali bodo vsako oporišče, kajti nagrmadili bodo prah in ga zavzeli. 11Potem se bo njegov um spremenil, šel bo mimo in se pohujšal, prištevajoč to svojo moč svojemu bogu.
[Prerokba o Nebukadnezarju.]
,
k

12 Mar nisi ti od večnosti, oh Gospod, moj Bog, moj Sveti? Ne bomo umrli. Oh Gospod, za sodbo si jih odredil. Oh mogočni
mogočni…: hebr. skala.
Bog, utrdil
utrdil: hebr. osnoval.
si jih za grajanje.
13Tvoje oči so preveč čiste, da bi gledal zlo in ne moreš gledati na krivičnost.
krivičnost: ali, gorje.
Zakaj torej gledaš na tiste, ki postopajo zahrbtno in zadržuješ svoj jezik, ko zlobni požira človeka, ki je pravičnejši kakor on?
14In ljudi delaš kakor ribe morja, kakor plazeče
plazeče: ali, gibajoče se.
stvari, ki nimajo nobenega vladarja nad seboj?
15Vse izmed njih privlečejo s trnkom, lovijo jih v svojo mrežo in jih zbirajo v svojo vlako;
vlako: ali, vlačilko [to je: ribiško mrežo.]
zato se veselijo in so veseli.
16Zato darujejo svoji mreži in svoji vlaki zažigajo kadilo, ker po njima je njihov delež obilen in njihova hrana obilna.
obilna: ali, okusna; hebr. debela.
17Ali bodo zato praznili svojo mrežo in ne bodo nenehno prizanašali pobijanju narodov?
Copyright information for SloKJV