Jer 18 | SloKJV | STEP | Beseda, ki je prišla Jeremiju od Gospoda , rekoč:

Jeremiah 18

18. Poglavje

1 Beseda, ^{▼▼[Okoli leta 605 pred Kristusom.]} ki je prišla Jeremiju od Gospoda, rekoč: 2 „Vstani in pojdi dol k lončarjevi hiši in tam ti bom povzročil, da boš slišal moje besede.“ 3 Potem sem odšel dol k lončarjevi hiši in glej, izdeloval je delo na kolesih. ^{▼▼kolesih: ali, okvirjih, ali, sedežih.} 4 Posoda, ki jo je naredil iz ^{▼▼iz…: ali, je bila iznakažena, kakor ilo.} ila je bila iznakažena v lončarjevi roki. Tako je ^{▼▼je…: hebr. se je vrnil in naredil, itd.} še enkrat naredil drugo posodo, kakor se je lončarju zdelo dobro, da jo naredi. 5 Potem je k meni prišla Gospodova beseda rekoč: 6 „Oh, Izraelova hiša, mar ne morem ^e narediti z vami kakor ta lončar?“ govori Gospod. „Glejte, kakor je ilo v lončarjevi roki, tako ste vi v moji roki, oh Izraelova hiša. 7 V kakšnem trenutku bom govoril glede naroda in glede kraljestva, da ga izruvam, ^f poderem in uničim. 8 Če [pa] se ta narod, zoper katerega sem proglasil, obrne od svojega zla, se bom ^g pokesal od zla, katerega sem jim mislil storiti. 9 V kakšnem trenutku bom govoril glede naroda in glede kraljestva, da ga zgradim in zasadim. 10 Če [pa] dela zlo v mojem pogledu, da ne uboga mojega glasu, potem se bom pokesal dobrega, s katerim sem rekel, da jim bom koristil.

11 Zdaj torej pojdi, govori Judovim možem in prebivalcem Jeruzalema, rekoč: ‚Tako govori Gospod; ‚Glejte, zoper vas oblikujem zlo in zoper vas naklepam naklep. Torej se vrnite, ^h vsakdo iz svoje hudobne poti in naredite svoje poti in svoja dejanja dobra.‘“ 12 Rekli so: „Tam ⁱ ni nobenega upanja, temveč bomo hodili po svojih lastnih naklepih in vsakdo izmed nas bo počel zamisel svojega zlega srca.“ 13 Zato tako govori Gospod: „Vprašajte ^j torej med pogani, kdo je slišal takšne stvari. Izraelova devica je storila zelo strašno stvar. 14 Mar bo človek zapustil libanonski ^{▼▼libanonski…: hebr. moja polja za skalo, ali za sneg iz Libanona. Mar bodo tekoče vode zapuščene zaradi tujih hladnih voda?} sneg, ^l ki prihaja iz poljske skale? Mar bodo hladne tekoče vode, ki prihajajo iz drugega kraja, zapuščene? 15 Ker me je moje ljudstvo pozabilo ^m so zažigali kadilo ničnostim in le-ti so jim storili, da se spotikajo na svojih poteh od starodavnih ⁿ steza, da hodijo po stezah, na poti, ki ni nasuta, 16 da naredijo svojo deželo zapuščeno ^o in neprestan posmeh; vsak, kdor gre tam mimo, bo osupel in bo zmajeval z glavo. 17 Pred sovražnikom jih bom razkropil kakor z vzhodnim vetrom; pokazal jim bom hrbet in ne obraza, na dan njihove katastrofe.“

18 Potem so rekli: „Pridite in naklepajmo naklepe zoper Jeremija; kajti ^p postava ne bo izginila od duhovnika niti nasvet od modrega niti beseda od preroka. Pridite in udarimo ga z ^{▼▼z…: ali, zaradi jezika.} jezikom in ne dajmo pozornosti katerikoli izmed njegovih besed.“ 19 Nakloni mi pozornost, oh Gospod in prisluhni glasu tistih, ki se pričkajo z menoj. 20 Mar bo zlo poplačilo za dobro? Kajti izkopali so jamo za mojo dušo. Spomni se, da sem stal pred teboj, da govorim dobro zanje in da odvrnem tvoj bes od njih. 21 Zato njihove otroke izroči lakoti in njihovo ^{▼▼njihovo…: hebr. izlij jih ven.} kri izlij ^s s silo meča; in naj bodo njihove žene oropane svojih otrok in bodo vdove; in naj bodo njihovi možje usmrčeni; naj bodo njihovi mladeniči v bitki umorjeni z mečem. 22 Naj bo krik slišan od njihovih hiš, ko boš nadnje nenadoma privedel krdelo, kajti izkopali so jamo, da bi me ujeli in skrili pasti za moja stopala. 23 Vendar, Gospod, ti poznaš vse njihove namere zoper mene, da ^{▼▼da…: hebr. za smrt.} me ubijejo. Ne odpusti njihove krivičnosti niti njihovega greha ne izbriši pred svojim pogledom, temveč naj bodo zrušeni pred teboj; tako postopaj z njimi v času svoje jeze.