Job 15

15. Poglavje

1Potem je odgovoril Elifáz Temánec in rekel: 2„Mar naj moder človek izreka prazno
prazno…: hebr. znanje o vetru.
znanje in svoj trebuh napolnjuje z vzhodnikom?
3Mar naj razpravlja z nekoristnim govorjenjem? Ali z govori, s katerimi ne more storiti nič dobrega? 4Da, ti zametuješ
zametuješ: hebr. delaš prazen.
strah in zadržuješ molitev
zametuješ: ali, govor.
pred Bogom.
5Kajti tvoja usta izrekajo
izrekajo: hebr. poučujejo.
tvojo krivičnost in ti izbiraš jezik prebrisanega.
6Tvoja lastna usta te obsojajo in ne jaz. Da, tvoje lastne ustnice pričujejo zoper tebe. 7Mar si ti prvi človek, ki je bil rojen? Ali si bil narejen pred hribi? 8 e Mar si slišal Božjo skrivnost? In ali sebi zadržuješ modrost? 9Kaj ti veš, kar mi ne vemo? Kaj razumeš, kar ni v nas? 10Z nami so sivolasi in zelo stari možje, precej starejši od tvojega očeta. 11§ Ali so Božje tolažbe zate majhne? Je s teboj kakršnakoli skrita stvar? 12Zakaj te tvoje srce odnaša? In ob čem tvoje oči mežikajo, 13da svojega duha obračaš zoper Boga in takšnim besedam dopuščaš izti iz tvojih ust? 14 f Kaj je človek, da bi bil čist? In ta, ki je rojen iz ženske, da bi bil pravičen? 15 g Glej, zaupanja ne polaga v svoje svete. Da, nebesni obok ni čist v njegovem pogledu. 16Kako mnogo bolj gnusen in umazan je človek, ki pije krivičnost kakor vodo?

17 Pokazal ti bom, poslušaj me. To, kar sem videl, bom oznanil. 18To, kar so modri možje povedali od svojih očetov in tega niso skrili, 19katerim samim je bila dana zemlja in noben tujec ni šel med njimi. 20Zloben človek se muči z bolečino vse svoje dni in število let je skrito zatiralcu. 21Grozen
Grozen…: hebr. Zvok strahov.
zvok je v njegovih ušesih. V uspevanju bo nadenj prišel uničevalec.
22Ne verjame, da se bo vrnil iz teme in meč čaka nanj. 23Naokoli tava za kruhom, rekoč: ‚Kje je?‘ Ve, da je ob njegovi roki pripravljen dan teme. 24Stiska in tesnoba ga bosta preplašili. Prevladali bosta zoper njega kakor kralj, pripravljen za bitko. 25Kajti svojo roko izteguje zoper Boga in se krepi zoper Vsemogočnega. 26On steče nanj, celó na njegov vrat, na debele izbokline njegovih ščitov, 27ker svoj obraz pokriva s svojo mastnostjo in na svojih ledjih nabira sloje tolšče. 28Prebiva v zapuščenih mestih in hišah, katere noben človek ne naseljuje, ki so pripravljene, da postanejo ruševine. 29Ne bo bogat, niti se ne bo njegovo imetje nadaljevalo niti ne bo podaljšal svoje popolnosti na zemlji. 30Iz teme ne bo odšel. Plamen bo posušil njegove mladike in z dihom svojih ust bo odšel proč. 31Kdor je zaveden naj ne zaupa v ničnost, kajti ničnost bo njegovo povračilo. 32Dovršeno
Dovršeno: ali, Odrezano.
bo pred njegovim časom in njegova veja ne bo zelena.
33Svoje nezrelo grozdje bo otresel kakor trta in svoj cvet bo odvrgel kakor oljka. 34Kajti skupnost hinavcev bo zapuščena in ogenj bo použil šotore podkupovanja. 35Spočenjajo vragolijo in rodijo ničnost
ničnost: ali, krivičnost.
in k njihov trebuh pripravlja prevaro.“
Copyright information for SloKJV