hPrd 46:9
Joshua 14
14. Poglavje
1To so dežele, ki so jih Izraelovi otroci podedovali ▼▼[Leta 1444 pred Kristusom.]
v kánaanski deželi, ki b so jim jo duhovnik Eleazar, Nunov sin Józue in poglavarji očetov rodov Izraelovih otrok razdelili v dediščino. 2 c Njihova dediščina je bila po žrebu, kakor je Gospod zapovedal po Mojzesovi roki, za devet rodov in za polovico rodu. 3Kajti Mojzes je na drugi strani Jordana dal dediščino dvema rodovoma in polovici rodu, toda Lévijevcem med njimi ni dal nobene dediščine. 4Kajti od Jožefovih otrok sta bila dva rodova, Manáse in Efrájim. Zato v deželi niso dali nobenega deleža Lévijevcem, razen mest, da prebivajo v njih, z njihovimi predmestji za njihovo živino in za njihovo imetje. 5 d Kakor je Gospod zapovedal Mojzesu, tako so Izraelovi otroci storili in razdelili so deželo. 6 Potem so Judovi otroci prišli k Józuetu v Gilgál in Jefunéjev sin Kaléb, Kenázovec, mu je rekel: „Ti poznaš stvar, ki jo je Gospod rekel Božjemu možu Mojzesu glede mene in tebe v Kadeš Barnéi. 7Štirideset let mi je bilo, ko me je Gospodov služabnik Mojzes poslal iz Kadeš Barnée, da ogledam deželo in ponovno sem mu prinesel besedo, kakor je bila ta v mojem srcu. 8Kljub temu so moji bratje, ki so z menoj odšli gor, ljudstvu stopili srce, toda jaz sem v celoti sledil e Gospodu, svojemu Bogu. 9Mojzes je na ta dan prisegel, rekoč: ‚Zagotovo bo dežela, ki si jo pomendral s svojimi stopali, tvoja dediščina in tvojih otrok na veke, ker si v celoti sledil Gospodu, mojemu Bogu.‘ 10Sedaj, ▼▼[Leta 1444 pred Kristusom.]
glej, Gospod me je obdržal živega, kakor je rekel, teh petinštirideset let, celo odkar je Gospod spregovoril to besedo Mojzesu, medtem ko so Izraelovi otroci tavali ▼▼tavali: hebr. hodili.
po divjini. Sedaj, glej, jaz sem danes star petinosemdeset let. 11 h Še danes sem tako močan, kakor sem bil na dan, ko me je poslal Mojzes. Kakršna je bila moja moč takrat, celo takšna je moja moč za vojno zdaj, tako za odhajanje kakor za prihajanje. 12Zdaj mi torej daj to goro, o kateri je Gospod govoril na tisti dan, kajti na tisti dan si slišal kako so bili tam Anákovci in da so bila mesta velika in ograjena. Če bo tako, da bo Gospod z menoj, potem jih bom zmožen pognati ven, kakor je rekel Gospod.“ 13Józue ga je blagoslovil in Jefunéjevemu sinu Kalébu v dediščino izročil Hebrón. 14 i Hebrón je torej postal dediščina Jefunéjevega sina Kaléba, Kenázovca, do tega dne, zato ker je v celoti sledil Gospodu, Izraelovemu Bogu. 15Ime Hebróna ▼▼[Hebrón: hebr. sedež združenja.]
,
k je bilo prej Kirját Arba; ta Arbá je bila veliko mesto med Anákovci. In dežela je imela počitek pred vojno.
Copyright information for
SloKJV