Lam 2 | SloKJV | STEP | Kako je Gospod v svoji jezi pokril sionsko hčer z oblakom in vrgel dol z neba na zemljo Izraelovo lepoto in se ni spominjal svoje pručke na dan svoje jeze!

Lamentations 2

2. Poglavje

1 Kako je Gospod v svoji jezi pokril sionsko hčer z oblakom in vrgel dol z neba na zemljo Izraelovo lepoto in se ni spominjal svoje pručke na dan svoje jeze! 2 Gospod je požrl vsa Jakobova prebivališča in se ni usmilil. V svojem besu je zrušil oporišča Judove hčere; privedel ^{▼▼privedel…: hebr. primoral jih je, da se dotaknejo tal.} jih je dol do tal. Oskrunil je kraljestvo in njegove prince. 3 V svoji kruti jezi je odrezal ves Izraelov rog. Svojo desnico je umaknil izpred sovražnika in zoper Jakoba je gorel plameneč ogenj, ki požira vsenaokrog. 4 Svoj lok je upognil kakor sovražnik. S svojo desnico je stal kakor nasprotnik in usmrtil vse, ^{▼▼vse…: hebr. vse očem zaželene.} ki so bili prijetni za oko v šotorskem svetišču sionske hčere. Svojo razjarjenost je izlil kakor ogenj. 5 Gospod je bil kakor sovražnik. Požrl je Izraela, požrl je vse njegove palače. Uničil je vsa njegova oporišča in v Judovi hčeri je povečal žalovanje in objokovanje. 6 Nasilno je odvzel ^c svoje ^{▼▼svoje…: ali, svojo ograjo, kakor če bi bila ta od vrta.} šotorsko svetišče, kakor če bi bil ta od vrta. Uničil je kraje svojega zbora. Gospod je storil, da se slovesni prazniki in sábate pozabijo v Sionu in v ogorčenju svoje jeze je preziral kralja in duhovnika. 7 Gospod je zavrgel svoj oltar, preziral svoje svetišče, zidove svoje palače je predal ^{▼▼predal: hebr. zaprl.} v roko sovražnika; v Gospodovi hiši so vzdignili hrup, kakor na dan slovesnega praznika. 8 Gospod se je namenil, da uniči obzidje sionske hčere. Iztegnil je vrvico, svoje roke ni umaknil pred uničevanjem. ^{▼▼uničevanjem: hebr. požiranjem.} Zato je naredil obrambni zid in obzidje za žalovanje; skupaj so slabeli. 9 Njena velika vrata so se pogreznila v tla; uničeni in zlomljeni so njeni zapahi. Njen kralj in njeni princi so med pogani. Postave ni več, tudi njeni preroki ^g ne najdejo videnja od Gospoda.

10 Starešine hčere sionske sedijo na tleh in molčijo. Na svoje glave so metali prah. Opasali so se z vrečevino. Device [prestolnice] Jeruzalem svoje glave povešajo k tlom. 11 Moje oči pešajo s solzami, moja notranjost je vznemirjena, moja jetra so izlita na zemljo zaradi uničenja hčere mojega ljudstva; ker so otroci in dojenčki omedlevali ^{▼▼omedlevali: ali, slabeli.} na ulicah mesta. 12 Svojim materam pravijo: „Kje sta žito in vino?“ ko so omedlevali kakor ranjeni na ulicah mesta, ko so bile njihove duše izlite v naročje njihovih mater. 13 Kakšno stvar bom vzel, da pričuje zate? S kakšno stvarjo te bom primerjal, oh hči [prestolnice] Jeruzalem? Kaj bom enačil s teboj, da bi te lahko potolažil, oh devica, hči sionska, kajti tvoja vrzel je velika kakor morje. Kdo te lahko ozdravi? 14 Tvoji preroki ⁱ so zate videli prazne ali bedaste stvari in niso odkrili tvoje krivičnosti, da odvrnejo tvoje ujetništvo, temveč so zate videli napačna bremena in razloge izgnanstva. 15 Vsi, ki gredo mimo, ^{▼▼mimo: hebr. po poti.} s svojimi rokami ploskajo nad teboj, sikajo in s svojimi glavami zmajujejo ob jeruzalemski hčeri, rekoč: „Ali je to mesto, katerega ljudje imenujejo Popolnost ^k lepote, Radost celotne zemlje?“ 16 Vsi tvoji sovražniki so odprli svoja usta zoper tebe. Sikajo in škripajo z zobmi. Pravijo: „Požrli smo jo. Zagotovo, to je dan, ki smo se ga veselili; našli smo, videli smo to. 17 Gospod je storil to, kar je načrtoval. ^l Izpolnil je svojo besedo, ki jo je zapovedal od dni davnine. Zrušil je in se ni usmilil in tvojemu sovražniku je dal, da se veseli nad teboj, vzdignil je rog tvojih nasprotnikov. 18 Njihovo srce je klicalo h Gospodu, oh ^m obzidje hčere sionske, naj solza tečejo kakor reka, podnevi in ponoči. Ne daj si počitka, naj punčica tvojega očesa ne preneha. 19 Vstani, zavpij ponoči. Ob začetku straž izlij svoje srce kakor vodo pred Gospodovim obrazom. Dvigni svoje roke proti njemu zaradi življenja tvojih mladih otrok, ki slabijo zaradi lakote na vrhu vsake ulice.

20 Glej, oh Gospod in preudari komu si to storil. Mar bodo ženske jedle svoj sad, otroke pedenj ^{▼▼pedenj…: ali, povite s svojimi rokami?} dolge? Mar bosta duhovnik in prerok umorjena v Gospodovem svetišču? 21 Mladi in stari ležijo po tleh na ulicah. Moje device in moji mladeniči so padli pod mečem; umoril si jih na dan svoje jeze, pobil si jih in se nisi usmilil. 22 Poklical si kakor na slovesen dan moje strahote naokoli, tako da na dan Gospodove jeze nihče ni pobegnil niti preostal. Tiste, ki sem jih povil in vzgojil, je použil moj sovražnik.