Mat 7 | TPZ | STEP | “Eöm se nat nem kiiki a ma taateß hat pa meh teß. E Sosoenën me se hikta kiiki a ma teß taateß hat peöm.

Matthew 7

A Taateß Va Pa Vöknah A Taateß Pa Meh Teß

Luk 6:37-38; 6:41-42

1 “Eöm se nat nem kiiki a ma taateß hat pa meh teß. E Sosoenën me se hikta kiiki a ma teß taateß hat peöm. 2 E Sosoenën se kiiki me en pa ma taateß peöm, vamanih pa ö ne eöm to kiiki va i nem a ma teß taateß po upöm teß. A ma tah varih nöm to heßheß akuk nem sih o upöm teß, eß a ma tah poë varih ne Sosoenën se piun hah ken peöm.

3 “Vahvanih kën kuteß vaviß nom a tapisik soneß vëh to teß non pa matan e kea pën, ivëhkëk, eën to hikta koman nom a tanaon apuh vëh to teß non pa matömah? 4 Vahvanih, kën soe ke kea pën pan, ‘Kea köß kan këh na a matömah pa tapisik vëh pa matömah.’ Ivëhkëk vamomoaan nën se inan hah voh eo, eën to teß vanun e nom pa tanaon apuh vëh to teß non pa teß matömah. 5 Eën a teß mokoß rivon, kon momoaan a tanaon apuh vëh to teß non pa matömah. Ko vasuksuk poß nën se ep vamaaka nom, parën pah kan takin poß a tapisik soneß vëh to teß non pa matan e kea pën. A pusun in a soe vaßih to soe va non manih pan, ‘Eën se ep momoaan voh pa hat pën, parën pah vatotoopin poß e kea pën.’”

6 “Koe a heß o këh a tah vapenpen to vaneah non pe Sosoenën. O këh tomeß tapiun maß pare ëën ee peöm. Paröm nat nem vi ke na o kuß a ma mök vihvih peöm. O kuß to meß kom tötöön i rapoë pa ma moeere.” ^{▼▼A tah vapenpen me a ma mök vihvih ne Ieesuß to soe vapipinoß suk non, ee to teß va ne manih, pa tah vapenpen to teß me non o vavaasis pe Ieesuß. A ma mök vihvih, to vëknöm ne o vavaasis peß.}

Hin Vakis E Sosoenën Ataeah Nën To Kökööt Nom

Luk 11:9-13

7 E Ieesuß to vavaato avoeß e non pareß soe pan, “Hin vakis rakah na manuh pe Sosoenën, keß sih heß a neöm ataeah ne eöm to kökööt nem. Me eöm se keh vavaiu vah nem e Sosoenën, eöm se taum em peß. Me eöm se keh tekteok o hopaß, ke Sosoenën se peret ken peöm. 8 Suk ataeah, o teß varih to hinhin vakis ne pe Sosoenën, ee se kon ee pa ma taneah nee to kökööt e ne. Ko teß varih to vaiu vah ne e Sosoenën, ee se taum ee peß. Ko teß varih to tekteok ne o hopaß, e Sosoenën se peret ken pee.

9 “Eöm se poß nok vahvanih pa ö no ta pah koaß peöm se keh hin e tamaneah to muß, e tamaneah se kës heß en peß pa vös? Ahik. 10 Keß e koaß se keh hin e tamaneah ta iian, e tamaneah se kës heß en peß pa kuruß? Eß me ahik. 11 Eöm ro teß hat, eöm to heßheß nem sih a ma tah vihvih manih pa ma koaß peöm. Ivëh, köm se nat vavih va nem manih pan, e Tamëneöm to teß non manuh pa vöön va kin, eß se heß en maß pa ma tah vihvih manih po teß varih to hinhin ne poë.”

12 “A ma taateß ne eöm to iu nem pan o upöm teß se nok ka neöm, eß a ma taateß poë varih ne eöm se nok varuß ke raoe. Ivaßih a pusun rakah in o Vavaasis pe Mosës, me o Vavaasis po Teß Vanënën Soe.”

A Hanan To Nö Non Pa Vöön Va Kin To Parin A Hivaß

Luk 13:24

13 E Ieesuß to vavaato avoeß e non pareß soe pan, “Eöm se suk rakah a hanan kopih. Peß a hanan to nö non manuh pa vöön va pa kon kamis to parin a papanöß, pareß tö rakah pa suk, ivëh, ka nap peo vavatet ne a hanan pamëh. Ivëhkëk, a teß hanan vëh to koe ke non manih pa vöön va po toßtoß tamoaan, to parin soneß pareß kopih. Keß hivaß rakah e non pa napan pa suk, ivëh, ka siß nap keok akuk to vavatet ne a hanan pamëh. Ivëh, keöm se suk rakah a hanan pamëh.”

Eöm Se Matop Vavih Nem Po Teß Vanënën Soe Pikpiuk

Luk 6:43-44; 13:25-27

15 “Eöm se vamatop vavih rakah nem po teß vanënën soe pikpiuk. Ee to nat vi ne a nok a ma to marën a vamanman a neöm. Pare teß va ne manih po këh poa to ohop maß o peos sipsip ko huk vatët maß po sipsip to not ta teß. 16 Eöm se inan koe raoe manih pa taateß hat nee to nonok ne. A taateß vih to hikta antoen non a taneß maß manih pa nap hat. Eß to teß akuk va kov e non manih, po noß voaën to hikta antoen non a pu taneß maß po komön o noß uris toßtoß, me o kakau to hikta antoen non a vaveoh taneß maß pa vu kensun. 17 Eß to ep va kov e non manih, o nöß vih to vovoaß non sih o voaß vih. Ko nöß hat to vovoaß non sih o voaß hat. 18 O naon vih to hikta onöt non a voaß o voaß hat. Ko naon hat hikta antoen non a voaß o voaß vih. 19 Ka naon kurus varih to hikta vovoaß vavih ne, no a napan se moes vi ko vi ee pee po suraß. 20 Eöm se inan koe i ro teß vanënën soe pikpiuk, manih pa ma taateß pee.”

O Vamomhë Vamaman

Luk 13:25-27

21 E Ieesuß to vavaato avoeß e non, pareß soe pan, “Eß to hikta teß non pan o teß kurus to popokaß a no neoß pan, ‘Sunön, Sunön, eën e Sunön pemöm’, se hop manih pa Matop Vih va pa Vöön va Kin. O teß varoe varih to vavatet ne a ma tah ne Tamön vöh pa vöön va kin to iu non se hop manih pa Matop Vih va pa Vöön va Kin. 22 Manih po poen ne Sosoenën se kiiki a ma taateß pa napan, a nap peo rakah se soe ka neoß pan, ‘Sunön, Sunön, eën e Sunön pemöm. Emöm to nonok nem a ma kiu vanënën soe manih pa ëhnöömah. Manih pa ëhnöömah nemöm to veveo tavus nem o oraß hat, pamöm nonok nem a ma tah vatoksean.’ 23 Köß se soe vamaaka rakah keoß pee pan, ‘Këh a na neoß öm, peöß to hikta nat noß peöm. Suk eöm o teß va pa nok vatëh a ma taateß hat.’”

A Poa Taateß Va Pa Eok A Iuun

Luk 6:47-49

24 “O teß varih to pënton ne a ma tah nöß to sosoe noß pare vatet, ee to teß va ne manih pa teß natnat to eok a iuun peß tonun a vös. 25 Ka uhön nus ka ruen unat ka ivat ip maß, pareß kö en pa iuun. Ivëhkëk a iuun to hikta vuß. Suk ataeah a teß natnat to eok a iuun peß tonun a vös. 26 Ivëhkëk o teß varih to pënton varo ne a soe nöß to vavaasis noß, pare hikta vatet, eße to teß va ne manih pa teß papön to eok a iuun peß pa tonun o kösan. 27 Ka uhön nus suntan maß, ka ruen unat maß ka ivat ip pet en maß, pareß kö en pa iuun. Ka iuun takök, pareß vuß vakëkëh rakah en manih po oeh.”

28 E Ieesuß to sosoe vahik ko non a ma soe peß ka napan töhkak vahat rakah ee po vavaasis peß. 29 E Ieesuß to hikta vavaasis va non manih po teß nat in o Vavaasis pe Mosës. Ahik, eß to vavaasis va non manih pa teß to teß me non a tasun.