1 Peter 2
2. Poglavje
1Odloživši torej vso hudobnost in vso zvijačnost in licemerstvo in zavist in vse obrekovanje, 2hrepenite kakor novorojena deteta po nepokvarjenem mleku iz besede Božje, da po njem rastete v zveličanje, 3če ste res okusili, da je Gospod dobrotljiv. 4K njemu pristopajoč, kamenu živemu, ki so ga sicer zavrgli ljudje, pri Bogu pa je izvoljen in dragocen, 5se sezidavate tudi vi kot živi kameni v hišo duhovno, sveto duhovništvo, da darujete duhovne daritve, prijetne Bogu po Jezusu Kristusu. 6Kajti pisano je v pismu: „Glej, polagam na Sionu vogelni kamen, izvoljen, dragocen, in kdor veruje vanj, ne bo osramočen“. 7Vam torej, ki verujete, je čast; nevernim pa je „ta kamen, ki so ga zavrgli zidarji, postal za glavo voglu“ 8in „kamen spotike in skala pohujšanja“; kateri se, ker so nepokorni besedi, spotikajo, za kar so bili tudi postavljeni. 9Vi pa ste rod izvoljeni, kraljevsko duhovništvo, svet narod, ljudstvo Bogu za last, da oznanjate kreposti njega, ki vas je poklical iz teme v čudovito svetlobo svojo; 10ki nekdaj niste bili ljudstvo, sedaj pa ste ljudstvo Božje, nekdaj ne deležni milosti, sedaj pa pomiloščeni. 11Ljubljeni, opominjam vas kot tujce in popotnike, da se zdržujete mesenih poželenj, ki se vojskujejo zoper dušo; 12vedenje vaše med pogani bodi lepo, da bodo v tem, v čemer vas obrekujejo kakor hudodelnike, slavili zaradi vaših dobrih del, ki jih vidijo, Boga v dan obiskovanja. 13Pokorite se vsaki naredbi človeški zavoljo Gospoda: bodisi kralju kakor najvišjemu, 14bodisi poglavarjem kakor od njega poslanim v kaznovanje hudodelnikov in v pohvalo teh, ki delajo dobro. 15Kajti taka je volja Božja, da z dobrimi deli zavežite jezik nevednosti nespametnih ljudi; 16kakor svobodni, a ne za pokrivalo hudobnosti imajoč svobodo, temveč kakor hlapci Božji. 17Vse spoštujte, bratovščino ljubite, Boga se bojte, kralja častite! 18Hlapci, bodite pokorni v vsem strahu gospodarjem, ne samo dobrim in krotkim, ampak tudi osornim. 19Kajti to je milost, ako kdo iz vestnosti do Boga prenaša težave, po krivem trpeč. 20Kakšna namreč hvala, če boste grešeč in zato tepeni trpeli? Ampak če ste, dobro delajoč in pri tem trpeč, stanovitni, to je prijetno pri Bogu. 21Kajti za to ste bili poklicani, ker je tudi Kristus trpel za vas in vam zapustil zgled, da hodite po sledovih njegovih: 22on ni storil greha, tudi zvijača se ni našla v ustih njegovih; 23on psovan ni psoval, trpeč ni pretil, temuč vse je prepuščal tistemu, ki sodi pravično; 24on je grehe naše sam na telesu svojem nesel na les, da bi grehom odmrli in živeli pravičnosti; ž njegovimi ranami ste bili ozdravljeni. 25Bili ste namreč kakor ovce tavajoče, ali povrnili ste se zdaj k Pastirju in Škofu ▼▼Glej opombo k Apd 20,28.
,
b duš svojih.
Copyright information for
SloChraska