Acts 24
24. Poglavje
1Čez pet dni pa pride doli veliki duhovnik Ananija z nekaterimi starejšinami in z nekim govornikom Tertulom; ti pridejo pred namestnika s tožbo zoper Pavla. 2Ko pa je bil ta poklican, začne tožiti Tertul, govoreč: Da imamo veliko miru po tebi in da je tvoja previdnost dala temu narodu izvrstne izboljšave, 3to vselej in povsod, častiti Feliks, pripoznavamo z vso hvaležnostjo. 4Ali da te dalje ne nadlegujem, prosim, da bi nas poslušal ob kratkem po svoji dobroti. 5Našli smo namreč tega človeka, da je kakor kuga in snovač razporov med Judi po vsem svetu in prvoboritelj za krivoverstvo Nazarejcev, 6ki je tudi poskusil oskruniti tempelj. Njega smo tudi zgrabili in po svoji postavi hoteli soditi; 7toda prišel je Lizija tisočnik ter nam ga je z veliko silo iztrgal iz rok, 8ukazavši tožnikom njegovim, naj gredo k tebi. Od njega moreš sam, ko izprašaš, zvedeti vse to, za kar ga mi tožimo. 9In tej tožbi so se pridružili tudi Judje in pritrdili, da je res tako. 10Pavel pa odgovori, ko mu je namestnik namignil, da naj govori: Ker vem, da si že mnogo let sodnik temu narodu, se bom zagovarjal toliko srčneje: 11ko lahko zveš, da ni več nego dvanajst dni, kar sem prišel molit v Jeruzalem; 12in niso me našli v templju, da bi se bil s kom prepiral ali da bi bil napravljal hrup med ljudstvom, ne po shodnicah, ne po mestu; 13in tudi dokazati ti ne morejo, za kar me sedaj tožijo. 14To ti pa priznavam, da po poti, ki jo imenujejo krivoverstvo, tako služim Bogu naših očetov, da verujem vse, kar je pisano v postavi in v prorokih, 15in da imam upanje v Boga, ki se ga tudi ti sami držé, da bode vstajenje mrtvim, i pravičnim i nepravičnim. 16V tem si pa sam prizadevam, da bi vsekdar imel brezmadežno vest pred Bogom in ljudmi. 17Čez več let pa sem prišel, da donesem miloščine narodu svojemu in daritve; 18pri tem so me našli očiščenega v templju, ne z množico, ne s hrupom: bili so pa to neki Judje iz Azije, 19ki bi morali tu pred teboj stati in tožiti, če imajo kaj zoper mene. 20Ali naj ti sami povedo, če so našli krivico na meni, ko sem stal pred velikim zborom, 21razen menda tega edinega glasu, ki sem ga zavpil, stoječ med njimi: Zavoljo vstajenja mrtvih me danes sodite. 22Feliks pa odloži njih reč, natančno vedoč, za kaj gre pri tej poti, in reče: Kadar Lizija tisočnik pride doli, razsodim vašo stvar. 23In stotniku ukaže, da je Pavla varovati, in naj se mu polajša in se nikomur izmed njegovih ne brani mu streči. 24A čez nekaj dni pride Feliks z Druzilo, ženo svojo, ki je bila Judinja, in pokliče Pavla predse, in slišal ga je o veri v Kristusa Jezusa. 25Ko pa je govoril o pravičnosti in zdržljivosti in prihodnji sodbi, se prestraši Feliks in odgovori: Za sedaj pojdi; a kadar bom imel priličen čas, te zopet pokličem. 26Zraven se je pa tudi nadejal, da mu Pavel da denarja, zato ga je tudi pogosteje klical k sebi in se ž njim razgovarjal. 27Ko sta se pa dopolnili dve leti, dobi Feliks za naslednika Porcija Festa. Ker si je pa Feliks želel pridobiti hvaležnost Judov, je pustil Pavla zvezanega.
Copyright information for
SloChraska