‏ Deuteronomy 2

2. Poglavje

1Potem smo se obrnili in šli v puščavo po poti proti Rdečemu morju, kakor mi je bil velel Gospod, in smo dolgo časa hodili ob Seirskem gorovju. 2Tedaj me ogovori Gospod, rekoč: 3Dosti ste že hodili ob tem gorovju, krenite proti severu! 4Ljudstvu pa zapovej takole: Potovali boste skozi pokrajine svojih bratov, sinov Ezavovih, ki prebivajo v Seiru, in se vas bodo bali. Ali skrbno se varujte, 5da ne začnete boja ž njimi; zakaj njih dežele vam ne dam še za stopinjo noge ne, ker Ezavu sem dal Seirsko gorovje v lastnino. 6Živeža si od njih kupite za denar, da boste jedli, tudi vode kupite od njih za denar, da boste pili. 7Zakaj Gospod, Bog tvoj, te je blagoslovil pri vsem delu tvojih rok; vedel je za potovanje tvoje po tej veliki puščavi, teh štirideset let je bil Gospod, Bog tvoj, s teboj, ničesar ti ni zmanjkalo. 8Tako smo šli mimo svojih bratov, sinov Ezavovih, prebivajočih v Seiru, strani od poti po nižini, od Elata in Ezion-geberja. In obrnili smo se in šli po poti Moabske puščave. 9In Gospod mi je rekel: Ne vedite se sovražno proti Moabcem in ne spustite se v vojno ž njimi; zakaj od njih dežele ti ne dam posesti, ker sem dal Ar sinom Lotovim v lastnino. 10(Emimi so prebivali ondi v prejšnjih časih, ljudstvo veliko, mnogoštevilno in visoke postave kakor Enakimi. 11Tudi nje so šteli za velikane kakor Enakime, in Moabci so jih imenovali Emime. 12Tudi v Seiru so v prejšnjih časih prebivali Horejci, a sinovi Ezavovi so jih pregnali in zatrli pred seboj, in prebivali so na njih mestu; prav kakor so storili Izraelci deželi posestva svojega, ki jim jo je dal Gospod.) 13Zdaj se torej vzdignite in pojdite čez potok Zered! In šli smo čez potok Zered. 14Časa pa, v katerem smo šli od Kades-barnee, dokler nismo prestopili potoka Zereda, je bilo osemintrideset let; v tem času je izumrl ves rod vojščakov izmed tabora, kakor jim je bil prisegel Gospod. 15Da, roka Gospodova je bila proti njim, da bi jih potrebil izmed tabora, dokler niso pomrli. 16In zgodi se, ko so bili vsi ti vojščaki iztrebljeni in so umrli izmed ljudstva, 17da me ogovori Gospod, rekoč: 18Ti greš danes skozi pokrajino Moabcev, mimo Ara, 19in se skoraj približaš kraju Amonovih sinov: ne vedi se sovražno proti njim ter se ne bojuj ž njimi, zakaj od dežele Amonovih sinov ti ne dam posesti, ker sem jo dal sinovom Lotovim v lastnino. 20(Tudi ta se šteje za deželo velikanov; velikani so ondi prebivali v prejšnjih časih, in Amonci so jih imenovali Zamzumime; 21bilo je ljudstvo veliko in mnogoštevilno in visoke postave kakor Enakimi; a Gospod jih je pokončal pred njimi, tako da so jih pregnali in se naselili na njih mestu, 22prav kakor je storil za sinove Ezavove, prebivajoče v Seiru, ko je zatrl Horejce pred njimi, in so jih ti pregnali in prebivali v njih kraju do današnjega dne. 23In Avimci so prebivali v vaseh v smeri do Gaze, a Kaftorimci so prišli iz Kaftorja ter jih pokončali, in prebivali so na njih mestu.) 24Vstanite, odpravite se in pojdite čez potok Arnon! Poglej, dal sem ti v roko Sihona Amorejca, kralja v Hesbonu, in njegovo deželo: začni jo posedati in spusti se v boj ž njim. 25Danes začnem pošiljati strah in grozo pred teboj nad ljudstva pod vsem nebom, da se bodo, ko začujejo glas o tebi, tresli in trepetali pred teboj. 26Nato sem poslal poročnike iz Kedemotske puščave k Sihonu, kralju v Hesbonu, z mirovnimi besedami, da mu reko: 27Dovoli mi, da grem skozi tvojo deželo; naravnost po cesti hočem iti, ne ganem se ne na desno, ne na levo. 28Živeža mi prodaš za denar, da jem, in vode mi daš za denar, da pijem, samo mi dovoli iti peš skozi deželo, 29kakor so mi storili sinovi Ezavovi, ki prebivajo v Seiru, in Moabci, ki prebivajo v Aru; dokler ne pridem prek Jordana v deželo, ki nam jo daje Gospod, Bog naš. 30Ali Sihon, kralj v Hesbonu, nam ni hotel dovoliti, da gremo po njegovem tja, zakaj Gospod, Bog tvoj, je otrdil njegovega duha in zakrknil srce njegovo, da bi ti ga izročil v pest, kakor se danes vidi. 31In Gospod mi reče: Poglej, začel sem ti izročati Sihona in deželo njegovo; začni jo posedati, da ti pride v last dežela njegova. 32In pride nam nasproti Sihon z vsem ljudstvom svojim, da se z nami vojskuje v Jahazu. 33A Gospod, Bog naš, nam ga je izročil, in porazili smo njega, sinove njegove in vse ljudstvo njegovo. 34In tisti čas smo se polastili vseh njegovih mest in s prokletjem uničili vsako mesto, može, žene in otroke, nihče nam ni ubežal; 35samo živino smo vzeli zase in plen iz mest, katerih smo se polastili. 36Od Aroerja, ki je ob bregu potoka Arnona, in od mesta, ki je pri potoku, tja do Gileada ni bilo mesta, ki bi nam bilo nepremagljivo: vse nam je izročil Gospod, Bog naš. 37Samo k deželi Amonovih sinov se nisi približal, tudi ne k vsej strani potoka Jaboka in k mestom na gorah in k vsemu, kar nam je prepovedal Gospod, Bog naš.