Deu 29 | SloChraska | STEP | To so besede zaveze, ki jo je Gospod zapovedal Mojzesu skleniti s sinovi Izraelovimi v deželi Moabski, razen zaveze, ki jo je sklenil ž njimi na Horebu.

‏ Deuteronomy 29

29. Poglavje

1 To so besede zaveze, ki jo je Gospod zapovedal Mojzesu skleniti s sinovi Izraelovimi v deželi Moabski, razen zaveze, ki jo je sklenil ž njimi na Horebu. 2 In Mojzes je klical vsemu Izraelu in jim je govoril: Sami ste videli vse, kar je Gospod storil vam pred očmi v Egiptovski deželi Faraonu in vsem njegovim služabnikom in vsej deželi njegovi: 3 velike izkušnje, ki so jih videle vaše oči, tista znamenja in velike čudeže. 4 Toda Gospod vam ni dal srca, da bi umeli, in oči, da bi videli, in ušes, da bi slišali, do tega dne. 5 In vodil sem vas štirideset let po puščavi; oblačilo se ni prestaralo na vas in obuvalo ne raztrgalo na nogah vaših. 6 Kruha niste jedli, tudi vina in močne pijače niste pili, da bi spoznali, da jaz sem Gospod, Bog vaš. 7 In ko ste prišli v ta kraj, Sihon, kralj v Hesbonu, in Og, kralj v Basanu, sta prišla nam nasproti se vojskovat, in smo ju porazili 8 in zavzeli smo njiju deželo in jo dali v dediščino Rubenskim in Gadskim in polovici Manasejevega rodu. 9 Hranite torej besede te postave in jih izpolnjujte, da boste imeli srečo v vsem, kar počenjate. 10 Danes stojite vsi pred Gospodom, Bogom svojim, vaši poglavarji, vaši rodovi, vaši starejšine in oblastniki, vsi Izraelovi možje, 11 vaši otročiči, vaše žene, tudi tujci vaši, ki bivajo v vašem taboru, od tistega, ki seka drva, do njega, ki nosi vodo: 12 da vstopite v zavezo Gospoda, svojega Boga, in v njegovo prisego, ki jo Gospod, tvoj Bog, sklepa danes s teboj; 13 da te danes potrdi sebi za ljudstvo ter da ti bode za Boga, kakor ti je govoril in kakor je prisegel očetom tvojim, Abrahamu, Izaku in Jakobu. 14 A ne sklepam te zaveze in te prisege z vami samimi, 15 marveč enako ž njim, ki tu danes stoji z nami pred Gospodom, našim Bogom, kakor ž njim, ki ga danes ni tukaj z nami. 16 Kajti veste, kako smo prebivali v deželi Egiptovski in kako smo prešli skozi narode, mimo katerih smo šli, 17 in videli ste njih ostude in njih malike, les in kamen, srebro in zlato, ki so bili med njimi. 18 Pazite, da ne bo med vami moža ali žene, družine ali rodú, čigar srce se odvrača danes od Gospoda, našega Boga, da bi šel služit bogovom onih narodov; da ne bo med vami korenine, ki rodi strup in pelin; 19 in čeprav sliši besede te kletve, vendar se blagoslavlja v svojem srcu in govori: Mir mi bode, čeprav živim po zakrknjenosti svojega srca; da naj pogine pijani z žejnim vred. 20 Ne bo mu hotel Gospod odpustiti, temuč takrat vzkipi Gospodova jeza in njegova gorečnost proti tistemu možu, in ležala bo na njem vsa kletev, ki je pisana v tej knjigi, in Gospod izbriše njegovo ime izpod neba. 21 In Gospod ga odmeni v nesrečo izmed vseh Izraelovih rodov, soglasno z vsemi kletvami zaveze, zapisane v tej knjigi postave. 22 In poreče prihodnji rod, otroci vaši, ki nastopijo za vami, in inostranec, ki pride iz daljne dežele, ko bodo videli nadloge te dežele in bolezni, s katerimi jo je bolno storil Gospod, 23 ter da je vsa zemlja le žveplo in sol, pogorišče, ki se ne obseva in ki ne rodi, ki na njej ne raste bilje kakor v kraju razdejane Sodome in Gomore, Adame in Seboima, ki jih je Gospod pokončal v jezi in togoti svoji – 24 da, vsi narodi poreko: Zakaj je Gospod tako storil tej deželi? kaj pomeni žar te jeze velike? 25 Tedaj jim odgovore: Zato, ker so zapustili zavezo Gospoda, Boga svojih očetov, ki jo je sklenil ž njimi, ko jih je vodil iz dežele Egiptovske, 26 in so šli in služili drugim bogovom ter se jim poklanjali, bogovom, katerih niso poznali in katerih jim on ni bil pridelil. 27 Zato se je razvnela Gospodova jeza proti tej deželi, da je pripravil nadnjo vse prokletstvo, ki je pisano v tej knjigi; 28 in Gospod jih je izruval iz njih dežele v jezi in v srdu in v veliki togoti in jih pahnil v drugo deželo, kakor je danes. 29 Skrivne reči so Gospoda, našega Boga, a kar je razodetega, naše je in naših otrok vekomaj, da bi izpolnjevali vse besede tega zakona.