‏ Deuteronomy 9

9. Poglavje

1Poslušaj, Izrael: ti pojdeš v tem času čez Jordan, da v posest vzameš last narodov, večjih in močnejših od tebe, velika, do neba obzidana mesta; 2veliko in visoke postave ljudstvo, sinove Enakimov, ki jih poznaš in si o njih slišal: Kdo more stati pred Enakovimi sinovi? 3Danes torej vedi, da Gospod, tvoj Bog, gre pred teboj kot požigajoč ogenj: on jih potere in on jih potlači pred teboj, ti pa jih preženeš in v kratkem pokončaš, kakor ti je govoril Gospod. 4Ko pa jih prepodi Gospod, tvoj Bog, pred teboj, nikar si ne govori v srcu: Zaradi moje pravičnosti me je vpeljal sem Gospod, da obvladam to deželo; ker zaradi brezbožnosti teh narodov jih prežene Gospod pred teboj. 5A ne zaradi svoje pravičnosti in srca svojega poštenosti pojdeš tja, da dobiš v last njih deželo, marveč zaradi brezbožnosti teh narodov jih izžene Gospod, tvoj Bog, pred teboj ter da bi potrdil besedo, ki jo je prisegel tvojim očetom, Abrahamu, Izaku in Jakobu. 6Vedi torej, da ti nikakor ne da Gospod, tvoj Bog, te dobre dežele v posest zaradi tvoje pravičnosti, zakaj trdovratno ljudstvo si ti. 7Spominjaj se, ne pozabi, kako si v puščavi dražil v jezo Gospoda, svojega Boga: od dne, ko ste odšli iz dežele Egiptovske, in dokler ste potovali na ta kraj, ste bili uporni Gospodu. 8Tudi na Horebu ste razdražili v jezo Gospoda, in Gospod se je razsrdil na vas, da vas je hotel pokončati: 9Ko sem bil šel na goro, da prejmem kameneni plošči, plošči zaveze, ki jo je Gospod sklenil z vami, sem ostal na gori štirideset dni in štirideset noči; kruha nisem jedel in vode nisem pil. 10In Gospod mi je izročil dve kameneni plošči, popisani z Božjim prstom; in pisano je bilo na njiju soglasno z vsemi besedami, ki jih je vam Gospod govoril na gori iz sredi ognja v dan zbora. 11Ko je minilo štirideset dni in štirideset noči, mi da Gospod tisti kameneni plošči, plošči zaveze. 12In Gospod mi reče: Vstani, hitro pojdi doli odtod; zakaj tvoje ljudstvo, ki si ga izpeljal iz Egipta, se je skazilo. Hitro so zašli s pota, ki sem ga jim zapovedal: naredili so si ulito podobo. 13Dalje mi je govoril Gospod takole: Videl sem to ljudstvo, in glej, trdovratno ljudstvo je; 14pusti mi, da jih pokončam in izbrišem njih ime izpod neba; tebe pa hočem storiti v narod močnejši in večji, nego so oni. 15Obrnil sem se torej in stopal doli z gore, gora pa je z ognjem gorela, in tisti dve plošči zaveze sem držal z obema rokama: 16In pogledam, in glej, pregrešili ste se zoper Gospoda, svojega Boga, ko ste si naredili ulito tele; hitro ste zašli s pota, ki vam ga je zapovedal Gospod. 17Tedaj zgrabim tisti plošči ter ju vržem iz rok, in razbil sem ju pred vašimi očmi. 18In padel sem pred Gospodom in ležal kakor poprej štirideset dni in štirideset noči: kruha nisem jedel in vode nisem pil zaradi vseh vaših grehov, s katerimi ste se pregrešili, ker ste storili, kar je zlo v očeh Gospodovih, da ga dražite v jezo. 19Zakaj bal sem se srda in togote, s katero se je jezil Gospod nad vami, hoteč vas pokončati. Ali Gospod me je uslišal tudi to pot. 20Tudi nad Aronom se je srdil Gospod silno, hoteč ga pokončati; in molil sem tudi za Arona tisti čas. 21In vzamem vaš greh, tele, ki ste ga naredili, in ga sežgem v ognju in razbijem na kosce ter vsega strem, da je bil drobičken prah, in prah vržem v potok, ki teče z gore. 22Tudi v Taberi, v Masi in pri Grobeh poželjivosti ste dražili Gospoda v jezo. 23In ko vas je Gospod poslal iz Kades-barnee, rekoč: Pojdite gori, pripravite v svojo last deželo, ki sem vam jo dal, ste se uprli povelju Gospoda, svojega Boga, in niste mu verovali in niste poslušali njegovega glasu. 24Uporni ste bili Gospodu od dne, odkar vas poznam. 25Padel sem torej in ležal pred Gospodom tistih štirideset dni in štirideset noči, ker je bil rekel Gospod, da vas pokonča. 26In molil sem h Gospodu in dejal: Gospod Jehova, ne pogubi ljudstva svojega in dediščine svoje, ki si jo odkupil po velikosti svoji, ki si jo izpeljal iz Egipta z mogočno roko. 27Spomni se svojih hlapcev, Abrahama, Izaka in Jakoba; ne oziraj se na trdokornost tega ljudstva, na njih brezbožnost in greh; 28da se ne bo govorilo v deželi, odkoder si nas izpeljal: Ker jih Gospodu ni bilo moči privesti v deželo, katero jim je obljubil, in ker jih je sovražil, jih je izpeljal, da jih pobije v puščavi. 29Saj ljudstvo so tvoje in dediščina tvoja, ki si jo izpeljal z veliko svojo močjo in z iztegnjeno ramo svojo.
Copyright information for SloChraska