‏ Ecclesiastes 11

11. Poglavje

1Meči kruh svoj po vodi, kajti po mnogih dneh ga najdeš. 2Daj po kosu sedmerim, tudi osmerim; zakaj ne veš, kaka nesreča se utegne pripetiti na zemlji. 3Kadar so oblaki polni dežja, se izpraznjujejo na zemljo; in ko pade drevo proti jugu ali proti severu, na kateri kraj pade, tam obleži. 4Kdor pazi na veter, ne bo sejal, in kdor gleda na oblake, ne bo žel. 5Kakor ne veš, po kateri poti hodi veter in kako rasto kosti v materinem telesu, tako ne veš za delo Božje, ki dela vse. 6Zjutraj sej seme svoje in zvečer ne daj počivati roki svoji; zakaj ne veš, katero bo raslo, ali to ali ono, in ako oboje hkratu zraste, tem bolje! 7Res, sladka je svetloba in dobro de očem gledati solnce. 8Zatorej če živi človek veliko let, naj se veseli v njih vseh, a pomni naj dni teme, da jih bode mnogo. Vse, kar prihaja, je ničemurnost. 9Veseli se, o mladenič, v mladosti svoji in srce ti bodi dobre volje v dnevih mladosti tvoje, in hodi po potih, ki jih voli srce tvoje in jih gledajo oči tvoje, ali vedi, da te za to vse Bog privede na sodbo! 10Zato odpravi nevoljo iz srca svojega in odstrani hudo od telesa svojega; kajti mladost in jutro življenja je ničemurnost.
Copyright information for SloChraska