‏ Ecclesiastes 4

4. Poglavje

1In obrnil sem se in sem videl vse stiskanje, kar se ga godi pod solncem; in glej, solze stiskanih, in niso imeli tolažitelja; in na strani njih tlačiteljev je bila moč in ni jim bilo tolažitelja. 2Zato sem blagroval mrtve, ki so bili davno umrli, bolj nego žive, ki so še v življenju; 3in za srečnejšega nego oboje sem štel njega, ki ga še ni bilo, ki še ni videl zlega dejanja, ki se godi pod solncem. 4Tedaj sem videl ves trud in ves uspeh v delu, da zaradi tega zavidajo drug drugemu. Tudi to je ničemurnost in lovljenje vetra! 5Bedak sklepa roke in jé svoje lastno meso. 6Boljša je peščica s pokojem nego dve pesti, polni truda in lovljenja vetra. 7In obrnil sem se in sem videl ničemurnost pod solncem: 8Samec je in nima druga, tudi nima sina, ne brata, a mnogemu trudu njegovemu ni konca; pri vsem tem se ne nasitijo bogastva oči njegove. Ne misli: Za koga se trudim in kratim duši svoji dobro? Tudi to je ničemurnost in prehudo opravilo. 9Bolje je dvema nego enemu, ker imata dobro plačilo za svoj trud. 10Zakaj če padeta, vzdigne tovariš tovariša; ali gorje samemu, ko pade in nima druga, da bi ga vzdignil! 11Tudi kadar dva vkup ležita, se grejeta; a kako se hoče kdo zgreti, ko je sam? 12In če enega siloma napadejo, se dva v bran postavita; in trojna vrvica se ne raztrga lahko. 13Boljši ubog in moder deček nego star in bedast kralj, ki nima več toliko uma, da bi se dal posvariti. 14Zakaj iz jetnišnice je prišel deček, da bi kraljeval, čeprav se je ubog rodil v kraljestvu njegovem. 15Videl sem vse živeče, ki hodijo pod solncem, da so bili pri dečku, drugem, ki je imel stopiti na onega mesto; 16ni bilo konca vsemu tistemu ljudstvu, ki mu je bil na čelu; a potomci se ga ne bodo veselili. Res, tudi to je ničemurnost in lovljenje vetra.
Copyright information for SloChraska