‏ Exodus 22

22. Poglavje

1Če kdo ukrade vola ali ovco in zakolje ali proda živinče, naj povrne pet volov za vola in štiri ovce za ovco. 2Ako se zasači tat pri vlomu in ga kdo udari, da umrje, ne bodi kriv krvi; 3ako pa mu je že izšlo solnce, bodi sojen zaradi krvi. Tat mora vsekakor povrniti: ako nima ničesar, bodi prodan za svojo tatvino. 4Ako se najde v roki njegovi, kar je ukradel, živo, bodi vol ali osel ali ovca, naj povrne dvojno. 5Če kdo popase njivo ali vinograd in izpusti živino svojo, da naj se pase na njivi drugega, povrne škodo z najboljšim, kar ima na njivi svoji in v vinogradu svojem. 6Ako nastane ogenj in se vname trnje in zgori kopica snopja ali rastoče žito ali polje, mora povrniti, kdor je zažgal. 7Če kdo shrani pri svojem prijatelju denar ali blago, in bode ukradeno iz hiše tega moža: ako se tat najde, mora dvojno povrniti; 8ako tatu ne najdejo, naj se postavi hišni gospodar pred sodnike, ni li iztegnil roke svoje po blagu bližnjega svojega. 9Ob vsakem poneverjenju, če gre za vola, ali osla, ali ovco, ali obleko ali za katerokoli izgubljeno reč, o kateri se pravi: Moja je, naj pride pravda obeh strank pred sodnike: kogar sodniki spoznajo za krivega, ta naj dvojno plača bližnjemu svojemu. 10Če kdo shrani pri svojem sosedu osla ali vola ali ovco ali kako drugo žival, in ta pogine ali bode poškodovana ali odpeljana, ne da bi kdo videl to: 11prisega Gospodova naj odloči med njima, ni li iztegnil roke svoje po blagu bližnjega svojega, in lastnik njegov jo sprejme, in oni ne bo dolžan povrniti. 12Ako pa mu je bilo ukradeno, naj povrne lastniku. 13Če je zver raztrgala živinče, naj to prinese v potrdilo; raztrganega mu ni treba povrniti. 14In če si kdo izposodi od svojega bližnjega živino, in bode poškodovana ali pogine v nenavzočnosti gospodarjevi, mu jo mora povrniti, 15ako pa je gospodar zraven, mu je ne povrne: najeta je bila, in vštelo se je v najemščino. 16Če kdo zapelje devico, ki ni še zaročena, in leži ž njo, mora plačati doto in si jo vzeti za ženo. 17Če mu je pa njen oče nikakor noče dati, naj odšteje denarja primerno doti, navadni za device. 18Čarovnici ne daj živeti. 19Kdorkoli leži z živino, mora umreti. 20Kdor daruje bogovom mimo samega Gospoda, bodi iztrebljen. 21Tujcu ne delaj sile in ga ne tlači, kajti tujci ste bili v deželi Egiptovski. 22Nobene vdove in sirote ne žalite. 23Če jih kakorkoli razžališ in bodo vpile k meni, gotovo uslišim njih vpitje; 24in razvname se jeza moja, in vas pomorim z mečem, da bodo žene vaše vdove in otroci vaši sirote. 25Če denarja posodiš ljudstvu mojemu, ubožcu, ki biva zraven tebe, ne bodi mu kakor oderuh, tudi mu ne naloži obresti. 26Če sploh prejmeš plašč bližnjega svojega v zastavo, povrni mu ga, preden solnce zaide; 27kajti to je edina odeja njegova, obleka za nagoto njegovo: v čem naj bi spal? In zgodi se, če bo vpil k meni, da ga uslišim, kajti jaz sem milostljiv. 28Sodnikov ne kolni in kneza ljudstva svojega ne preklinjaj. 29Ne odlašaj darovati od obilosti žita svojega in tekočine svoje. Prvenca izmed sinov svojih daruj meni. 30Enako delaj z govedjo in drobnico svojo: sedem dni naj ostane pri materi svoji, osmi dan jo pa daruj meni. 31In sveti možje mi bodite; zato mesa, ki je na polju raztrgano od zveri, ne jejte, temuč ga vrzite psom.
Copyright information for SloChraska