Exo 4 | SloChraska | STEP | Mojzes pa odgovori in reče: Glej, pa oni mi ne bodo verovali in ne bodo poslušali glasu mojega, ampak porečejo: Ni se ti prikazal Gospod .

‏ Exodus 4

4. Poglavje

1 Mojzes pa odgovori in reče: Glej, pa oni mi ne bodo verovali in ne bodo poslušali glasu mojega, ampak porečejo: Ni se ti prikazal Gospod. 2 In Gospod mu reče: Kaj je to v tvoji roki? Odgovori: Palica. 3 In veli: Vrzi jo na tla! In vrže jo na tla, in postala je kača, in Mojzes zbeži pred njo. 4 In Gospod reče Mojzesu: Iztegni roko in primi jo za rep. In iztegne roko in jo zgrabi, in bila je palica v roki njegovi –: 5 da bi verovali, da se ti je prikazal Gospod, Bog njih očetov, Bog Abrahamov, Bog Izakov in Bog Jakobov. 6 Še mu veli Gospod: Vtakni roko v nedrije svoje! In vtakne roko v nedrije svoje, in ko jo iztegne, glej, roka njegova je gobava in bela kakor sneg. 7 In veli: Vtakni zopet roko v nedrije svoje! In vtakne zopet roko v nedrije, in ko jo iztegne izza nedrija, glej, je zopet kakor vse meso njegovo. 8 In zgodi se, če ti ne bodo verovali ter ne poslušali glasu prvega znamenja, bodo pa verovali v glas drugega znamenja. 9 In če ne bodo verovali tudi tema dvema znamenjema in ne bodo poslušali glasu tvojega, tedaj vzameš vode iz reke in jo izliješ na suho; in izpremeni se voda, ki jo vzameš iz reke, v kri na suhem. 10 In Mojzes reče Gospodu: Prosim, Gospod, jaz nisem zgovoren mož, niti nisem bil kdaj poprej, niti odkar si izpregovoril s hlapcem svojim; kajti imam okorna usta in težek jezik. 11 In Gospod mu reče: Kdo je naredil usta človeku? in kdo stori koga nemega ali gluhega ali videčega ali slepega? ali ne jaz, Gospod? 12 In sedaj pojdi, in jaz bodem pri tvojih ustih in te naučim, kaj naj govoriš. 13 On pa reče: Prosim, Gospod, pošlji vendar onega, ki ga hočeš poslati. 14 In vname se srd Gospodov zoper Mojzesa, in reče: Ali nimaš brata Arona, ki je levit? Vem, da je on jako zgovoren. Pa glej, gre ti tudi že naproti, in ko te zagleda, se razveseli v srcu svojem. 15 Ti pa govóri k njemu in položi besede moje v usta njegova, in jaz bodem pri ustih tvojih in pri ustih njegovih, in učil vaju bom, kaj naj storita. 16 On naj govori ljudstvu namesto tebe; in zgodi se, da bode on tebi za usta in ti bodeš njemu kakor Bog. 17 In v roko svojo vzemi to palico, ki boš ž njo storil ona znamenja. 18 In Mojzes odide in se vrne k Jetru, svojemu tastu, in mu reče: Daj, da grem in se povrnem k bratom svojim, ki so v Egiptu, in pogledam, če so še živi. In Jetro reče Mojzesu: Pojdi v miru! 19 In rekel je Gospod Mojzesu v Madianu: Pojdi, povrni se v Egipt, kajti pomrli so vsi ljudje, ki so ti stregli po življenju. 20 Mojzes vzame torej ženo svojo in sinova svoja in jih posadi na osla in se napoti nazaj v deželo Egiptovsko. Vzame tudi palico Božjo v roko svojo. 21 In Gospod je govoril Mojzesu: Ker torej greš, da se povrneš v Egipt, pazi, da storiš pred Faraonom vse čudeže, ki sem jih položil v roko tvojo. Jaz pa otrdim srce njegovo, da ne bo hotel odpustiti ljudstva. 22 In govoril boš Faraonu: Tako pravi Gospod: Izrael je sin moj, prvenec moj. 23 In velel sem ti, da odpustiš sina mojega, da mi služi; a ker si se branil ga pustiti, glej, umorim sina tvojega, prvenca tvojega. 24 In zgodi se na potu, v prenočišču, da mu pride Gospod naproti, in hotel ga je usmrtiti. 25 In vzame Zifora oster kamen in obreže kožico sinu svojemu in jo vrže Mojzesu k nogam, rekoč: Ker si mi ženin krvi. 26 In prizanesel mu je Gospod. Tedaj reče ona: Ženin krvi si, zaradi obreze. 27 In rekel je bil Gospod Aronu: Pojdi v puščavo Mojzesu naproti! In on odide, in sreča ga na gori Božji in ga poljubi. 28 In Mojzes sporoči Aronu vse besede Gospodove, s katerimi ga je poslal, in vsa znamenja, ki mu jih je ukazal. 29 Prideta torej Mojzes in Aron ter skličeta vse starejšine sinov Izraelovih. 30 In pripovedoval je Aron vse besede, ki jih je bil Gospod govoril Mojzesu, in delal je znamenja vpričo ljudstva. 31 In ljudstvo je verovalo. In ko so slišali, da je Gospod obiskal sinove Izraelove in da se je ozrl na njih bedo, so se priklonili in molili Gospoda.