‏ Ezra 8

8. Poglavje

1Ti pa so poglavarji očetovin in to je rodopis tistih, ki so šli z menoj gori iz Babilona ob vladanju kralja Artakserksa. 2Od sinov Pinehasovih: Gersom; od sinov Itamarjevih: Daniel; od sinov Davidovih: Hatuš. 3Od sinov Sekanijevih, od sinov Paroševih: Zeharija, in ž njim je bilo štetih po rodopisu stoinpetdeset moških. 4Od sinov Pahat-moaba: Eljoenaj, sin Zerahijev, in ž njim dvesto moških. 5Od sinov Sekanijevih: sin Jahazielov in ž njim tristo moških. 6Od sinov Adinovih: Ebed, sin Jonatanov, in ž njim petdeset moških. 7Od sinov Elamovih pa: Jesaja, sin Atalijev, in ž njim sedemdeset moških. 8Od sinov Sefatijevih: Zebadija, sin Mihaelov, in ž njim osemdeset moških. 9Od sinov Joabovih: Obadija, sin Jehielov, in ž njim dvesto in osemnajst moških. 10Od sinov Selomitovih: sin Josifijev in ž njim sto in šestdeset moških. 11Od sinov Bebajevih: Zeharija, sin Bebajev, in ž njim osemindvajset moških. 12Od sinov Azgadovih: Johanan, sin Hakatanov, in ž njim sto in deset moških. 13Od sinov Adonikamovih, ki so bili zadnji, in njih imena so: Elifelet, Jegiel in Semaja in ž njimi šestdeset moških. 14In od sinov Bigvajevih: Utaj in Zabud in ž njimi sedemdeset moških. 15In zbral sem jih ob reki, ki teče v Ahavo, in tam smo taborili tri dni. In ko sem razgledoval ljudstvo in duhovnike, nisem ondi našel nikogar iz sinov Levijevih. 16Tedaj pošljem po Eliezerja, Ariela, Semaja, Elnatana, Jariba, Elnatana, Natana, Zeharija in Mesulama, prvake, tudi po Jojariba in Elnatana, zvedenca. 17Tem dam sporočilo za Ida, prvaka v kraju Kasifiji, in jim velim, kaj jim je govoriti z Idom in z brati njegovimi, Netinimci, v kraju Kasifiji, da bi nam privedli strežaje za hišo našega Boga. 18In privedli so nam, ker je bila dobrotljiva roka Boga našega nad nami, razsodnega moža iz sinov Mahlija, sinu Levija, sinu Izraelovega, in Serebija ž njegovimi sinovi in brati, osemnajst, 19in Hasabija in ž njim Jesaja iz sinov Merarijevih, brate njegove in njih sinove, dvajset, 20od Netinimcev pa, ki jih je bil določil David in poglavarji, da bi stregli levitom, dvesto in dvajset Netinimcev; vsi iz njih so bili imenovani z imenom. 21Nato sem oklical post ondi, pri reki Ahavi, da bi se ponižali pred Bogom svojim, da izprosimo od njega ravno pot za sebe in za otročiče svoje in za vse blago svoje. 22Sramoval sem se namreč prositi kralja čete vojakov in konjikov, da bi nam pomagali zoper sovražnike na poti; kajti dejali smo bili kralju: Roka Boga našega je nad vsemi, ki ga iščejo, v dobro, a moč in jeza njegova je zoper vse, ki ga zapuščajo. 23Postili smo se torej in Boga svojega prosili tega, in dal se nam je izprositi. 24Nato sem odločil dvanajstero poglavarjev duhovnikov, Serebija in Hasabija in deset njiju bratov ž njima; 25in odtehtal sem jim srebro in zlato in posode, dar povzdignjenja za hišo Boga našega, ki so ga bili darovali kralj in svetovalci in vojvode njegovi in vsi Izraelci, kar jih je bilo ondi. 26Odtehtal sem, pravim, njim v roko šesto in petdeset talentov srebra in srebrnih posod za sto talentov, zlata pa sto talentov, 27in dvajset zlatih čaš, vrednih tisoč darikov, in dve zlatožarni bronasti posodi, dragi ko zlato. 28In sem jim velel: Vi ste sveti Gospodu, in te posode so svete, in srebro in zlato je dobrovoljen dar Gospodu, vaših očetu Bogu. 29Bodite bedljivi in jih čuvajte, dokler jih ne stehtate pred poglavarji duhovnikov in levitov in poglavarji očetovin Izraelovih v Jeruzalemu, v hramih hiše Gospodove! 30Vzeli so torej duhovniki in leviti stehtano srebro in zlato in posode, da jih doneso v Jeruzalem, v hišo Boga našega. 31Potem smo odrinili od reke Ahave, dvanajsti dan prvega meseca, da potujemo v Jeruzalem; in roka Boga našega je bila nad nami, in otel nas je iz roke sovražnikov in opotnih zasednikov. 32In dospeli smo v Jeruzalem in ondi ostali tri dni. 33In četrti dan so srebro in zlato in posode stehtali v hiši Boga našega v roke Meremotu, sinu Urija duhovnika, in ž njim je bil Eleazar, sin Pinehasov, ž njima pa Jozabad, sin Jesuov, in Noadija, sin Binuja, levita; 34vse po številu in po teži, in vsa teža je bila tisti čas zapisana. 35Sinovi ujetništva, ki so se bili vrnili iz prognanstva, so darovali žgalne daritve Bogu Izraelovemu: dvanajst juncev za vsega Izraela, šestindevetdeset ovnov, sedeminsedemdeset jagnjet, dvanajst kozlov v daritev za greh, vse to v žgalščino Gospodu. 36In izročili so kraljeve ukaze kraljevim namestnikom in deželskim oblastnikom tostran reke. Ti pa so podpirali ljudstvo in hišo Božjo.