Hebrews 1
1. Poglavje
1Potem ko je Bog nekdaj mnogokrat in na razne načine govoril očetom po prorokih, 2nam je v teh zadnjih dneh govoril po Sinu, ki ga je postavil za dediča vseh stvari, ki je po njem naredil tudi svetove, 3ki je odsvit slave in podoba bitja njegovega in vzdržuje vse z besedo moči svoje; ki je, potem ko je po sebi izvršil očiščenje grehov naših, sedel na desnico veličastva v višavah 4in je tolikanj višji postal od angelov, kolikor odličnejše ime je podedoval mimo njih. 5Kajti kateremu izmed angelov je kdaj rekel: „Sin moj si ti, jaz sem te danes rodil“, in zopet: „Jaz mu bodem za očeta in on mi bode za sina“? 6In ko bo prvorojenca zopet vpeljal v svet, pravi: „In molijo naj ga vsi angeli Božji“. 7In o angelih sicer pravi: „On dela angele svoje za vetrove in služabnike svoje za ognja plamen“, 8o Sinu pa: „Prestol tvoj, o Bog, na veka vek. Pravičnosti žezlo je kraljestva tvojega žezlo. 9Ljubil si pravico in sovražil krivico. Zato te je pomazilil Bog, Bog tvoj, z oljem veselja bolj nego sodeležnike tvoje“. 10In: „Ti si v začetku, Gospod, ustanovil zemljo, in rok tvojih dela so nebesa; 11njih bode konec, ti pa ostaneš; in vsa se bodo postarala kakor obleka, 12in kakor plašč jih boš zvil, in izpremenila se bodo; ti pa si isti, in let tvojih ne bode konec“. 13Kateremu izmed angelov pa je kdaj rekel: „Sedi na desnico mojo, dokler ne položim sovražnikov tvojih za podnožje nogam tvojim“? 14Niso li vsi služabni duhovi, v službo pošiljani zaradi njih, ki imajo podedovati zveličanje?
Copyright information for
SloChraska