Heb 2 | SloChraska | STEP | Zato nam treba tolikanj bolj paziti na to, kar smo slišali, da ne zgrešimo zveličanja.

‏ Hebrews 2

2. Poglavje

1 Zato nam treba tolikanj bolj paziti na to, kar smo slišali, da ne zgrešimo zveličanja. 2 Če je namreč beseda, po angelih govorjena, postala trdna in je vsak prestopek in neposluh dobil pravično plačilo, 3 kako uidemo mi, pustivši vnemar toliko zveličanje? ki ga je iz početka oznanjal Gospod, in oni, ki so čuli, so nam ga potrdili, 4 pri čemer je tudi Bog ž njimi vred pričal z znamenji in čudeži in mnogoterimi močmi in s podeljevanjem svetega Duha po volji svoji. 5 Kajti angelom ni podložil sveta prihodnjega, o katerem govorimo. 6 Pričal pa je nekdo nekje, govoreč: „Kaj je človek, da se ga spominjaš, ali sin človekov, da ga obiskuješ? 7 Za malo časa si ga ponižal pod angele; s slavo in častjo si ga venčal in postavil si ga nad dela rok svojih; 8 vse si podložil pod noge njegove.“ Ker mu je pa vse podložil, torej ni pustil ničesar njemu nepodloženega. Sedaj pa ne vidimo še, da bi mu bilo vse podloženo; 9 vidimo pa Jezusa, ki je bil za malo časa ponižan pod angele, zaradi trpljenja smrti venčanega s slavo in častjo, da po milosti Božji okusi smrt za vsakega. 10 Kajti spodobilo se je njemu, za katerega je vse in po katerem je vse, ko je mnogo sinov peljal v slavo, začetnika njih zveličanja popolnega storiti po trpljenju. 11 Kajti i ta, ki posvečuje, i oni, ki se posvečujejo, vsi so iz enega; iz tega vzroka se ne sramuje imenovati jih brate, govoreč: 12 „Oznanjal bom ime tvoje bratom svojim, sredi zbora ti bom peval hvalo“. 13 In zopet: „Nanj naslonim upanje svoje“, in zopet: „Glej, jaz in otročiči, katere mi je dal Bog“. 14 Ker so torej otročiči deležni mesa in krvi, se je tudi on tega podobno udeležil, da bi s svojo smrtjo uničil njega, ki ima smrti oblast, to je: hudiča, 15 in osvobodil tiste, ki so v strahu smrti vse življenje bili v sponah sužnosti. 16 Saj se pač ne poteza za angele, ampak za seme Abrahamovo se poteza. 17 Zato se je moral v vsem enakega storiti bratom, da postane usmiljen in zvest veliki duhovnik pred Bogom, da poravna ljudstva grehe. 18 Kajti v kolikor je sam trpel in izkušan bil, v toliko tudi more pomagati izkušanim.