Hebrews 5
5. Poglavje
1Kajti vsak veliki duhovnik se jemlje izmed ljudi in se postavlja za ljudi v to, kar zadeva Boga, da prinaša darila in žrtve za grehe; 2ki more potrpljenje imeti z nevednimi in tavajočimi, ker je tudi sam obdan s slabostjo, 3in zaradi te mora kakor za ljudstvo tako tudi zase darovati za grehe. 4In sam si nihče ne prisvaja te časti, nego kdor je poklican od Boga, kakor tudi Aron. 5Tako tudi Kristus ni sam sebe počastil, da bi postal veliki duhovnik, nego on, ki mu je govoril: „Sin moj si ti, jaz sem te danes rodil“. 6Kakor tudi drugje pravi: „Ti si duhovnik na vek po redu Melhizedekovem“. 7On je v dneh mesa svojega prinašal prošnje in molitve s silnim vpitjem in s solzami k onemu, ki ga je mogel oteti smrti, in je bil uslišan zavoljo svoje vdanosti Bogu, 8in se je, dasi Sin, učil po trpljenju pokorščine. 9In tako je postal popoln in večnega zveličanja ustanovitelj njim vsem, ki so mu poslušni, 10in Bog ga proglasil za velikega duhovnika po redu Melhizedekovem. 11O tem bi nam bilo mnogo govoriti, a je težko pojasniti, ker ste počasni postali na sluhu. 12Zakaj po času bi morali biti že učitelji, pa je treba, da vas kdo zopet uči, katere so začetne prvine izrekov Božjih, in postali ste mleka potrebni in ne močne hrane. 13Kajti vsak, kdor dobiva mleka, je nevešč besedi pravičnosti, ker je dete. 14Popolnim pa se daje močna hrana, namreč njim, ki imajo po izkušnji vajene čute, da razločujejo dobro in hudo.
Copyright information for
SloChraska