Isa 14 | SloChraska | STEP | Zakaj Gospod se usmili Jakoba in še enkrat izvoli Izraela, in jih postavi na domača tla; in tujci se jim pridružijo ter se bodo oklepali hiše Jakobove.

‏ Isaiah 14

14. Poglavje

1 Zakaj Gospod se usmili Jakoba in še enkrat izvoli Izraela, in jih postavi na domača tla; in tujci se jim pridružijo ter se bodo oklepali hiše Jakobove. 2 In ljudstva jih vzemo pod svojo skrb ter jih pripeljejo na njih mesto; in hiša Izraelova si jih prisvoji v deželi Gospodovi, da bodo hlapci in dekle; tako bodo ujete peljali nje, katerim so bili prej ujetniki, in bodo gospodovali njim, ki so jih nekdaj tlačili. 3 In zgodi se tisti dan, ko ti Gospod podeli pokoj po trudu tvojem in po nepokoju tvojem in po trdi službi, v katero so te usužnjili, 4 da boš pravil to zabavljico o kralju babilonskem, ter porečeš: Kako je preminil tlačilec, kako je minilo oderuštvo! 5 Zlomil je Gospod palico krivičnikov, žezlo gospodovalčevo, 6 ki je tepel ljudstva v togoti z udarci neprenehoma, ki je gospodoval v jezi narodom z zatiranjem brez zadržka. 7 Pokojna, mirna je zdaj vsa zemlja; nastalo je glasno petje. 8 Tudi ciprese se radujejo nad teboj, cedre na Libanonu: „Odkar si se zvrnil, ne hodi nihče sem gori, da bi nas posekal!“ 9 Pekel zdolaj se je vznemiril zaradi tebe, ker čaka prihoda tvojega: drami zavoljo tebe mrtve, vse mogotce zemlje, vsem kraljem narodov veli vstati s prestolov. 10 Vsi izpregovore tebi in poreko: „Tudi ti si brez moči kakor mi, nam si postal podoben?“ 11 V pekel je stopilo veličastvo tvoje in strun tvojih šum. Glist je polno pod teboj in črv te pokriva. 12 Kako si padel z neba, o lucifer, ^{▼▼Ali: sijajna zvezda, danica.} jutranje zarje sin! kako si posekan na tla, ki si poraze napravljal narodom! 13 Ti si pač govoril v srcu svojem: V nebesa se dvignem, nad zvezde Boga mogočnega povišam prestol svoj, in sedel bom na gori zborovanja, na skrajnem severu. 14 Dvignem se nad višave, ogrnjene z oblaki, enak bodem Najvišjemu. 15 Ali pahnjen boš v pekel, v jamo najglobočjo. 16 Kateri te vidijo, te natanko ogledujejo in se ozirajo v te, govoreč: „Je li ta tisti mož, ki je majal zemljo, ki je pretresal kraljestva? 17 ki je delal iz naseljenega sveta puščavo in je podiral mesta ne njem, ki jetnikov svojih ni izpuščal domov?“ 18 Vsi kralji narodov, kolikor jih je, so zaspali s častjo, vsak v hiši svoji; 19 tebe pa so vrgli daleč od tvojega groba kakor ostuden izrastek. Pokrit si z ubitimi, s prebodenimi z mečem, ki so jih vrgli v jamo in zasuli s kamenjem, si kakor razteptano truplo. 20 Ne združiš se ž njimi v grobu, ker si ugonabljal deželo svojo, moril ljudstvo svoje. Hudobnikov seme se ne bo imenovalo vekomaj. 21 Pripravite se, da pokoljete sinove njegove zaradi krivice njih očetov! Da ne vstanejo ter ne podedujejo dežele in površja zemlje ne napolnijo z mesti. 22 In vstanem zoper nje, govori Gospod nad vojskami, in iztrebim ime in ostanek Babilona, sina in vnuka, govori Gospod. 23 In naredim, da bode Babilon posestvo ježu in močvirje, in pometem ga z metlo pokončanja, govori Gospod nad vojskami. 24 Prisegel je Gospod nad vojskami, rekoč: Gotovo, kakor sem se namenil, tako se zgodi, in kakor sem sklenil, tako ostane: 25 da zdrobim Asurja v deželi svoji in ga pogazim na gorah svojih. Tako se jim razprta jarem njegov in njegovo breme jim pade z rame. 26 To je tisti sklep, ki je storjen nad vso zemljo, in to je roka, ki je iztegnjena nad vsemi narodi. 27 Zakaj Gospod nad vojskami je storil sklep, in kdo naj ga uniči? in roka njegova je iztegnjena, kdo naj jo odvrne? 28 V letu, v katerem je umrl kralj Ahaz, je bilo to prorokovanje: 29 Ne raduj se, ti vsa Filisteja, ker je zlomljena šiba, ki te je tepla; kajti iz korenine kačje pride modras, in sad njegov bode ognjen leteč zmaj. 30 In prvenci siromakov bodo pasli in ubožni počivali brez skrbi; a tvojo korenino pokončam z lakoto in ostanek tvoj pomori zmaj. 31 Tulite, vrata, vpij, mesto, obup te zgrabi, vsa Filisteja; kajti od severa prihaja sovražnik kakor dim in presledka ni v četah njegovih. 32 Kaj torej naj se odgovori poslancem narodovim? Da je Gospod ustanovil Sion in da ne njem dobé zavetje ubožci ljudstva njegovega.