Isa 2 | SloChraska | STEP | Beseda, ki jo je v prikazni slišal za Judo in Jeruzalem Izaija, sin Amozov.

‏ Isaiah 2

2. Poglavje

1 Beseda, ki jo je v prikazni slišal za Judo in Jeruzalem Izaija, sin Amozov. 2 In zgodi se v poslednjih dneh, da bo gora hiše Gospodove trdno postavljena na vrhu drugih gorá in povišana nad hribe, in vsi narodi se bodo stekali k njej. 3 In mnoga ljudstva pojdejo, govoreč: Pridite, da gremo na goro Gospodovo, v hišo Boga Jakobovega, da bi nas učil o potih svojih in da bomo hodili po stezah njegovih! Zakaj s Siona izide nauk in beseda Gospodova iz Jeruzalema; 4 in on bo sodil med narodi in pravico izvršil mnogim ljudstvom. In pokujejo meče svoje v lemeže in sulice svoje v srpe; narod ne dvigne meča nad narod, in več se ne bodo učili bojevati. 5 O hiša Jakobova, pridite in hodimo v svetlobi Gospodovi! 6 Kajti zavrgel si, Bog, ljudstvo svoje, hišo Jakobovo, ker so polni razvad z Jutrovega in so vedeži kakor Filistejci in se družijo z otroki tujcev. 7 In njih dežela je polna srebra in zlata in njih zakladom ni konca; polna je tudi njih dežela konj in njih vozom ni konca. 8 Polna je tudi njih dežela malikov; klanjajo se rok svojih delu, temu, kar so njih prstje storili. 9 A pripognjen bo človek prostak in ponižan bo mož odličnjak, ker jim ne moreš prizanesti. 10 Zlezi v pečino ter skrij se v prahu izpred groze Gospodove in izpred slave veličastva njegovega! 11 Ponižan bo človek prevzetnih oči in visokost človeška se potlači, in povišan bo Gospod sam tisti dan. 12 Kajti Gospod nad vojskami ima določen dan proti vsemu, kar je prevzetno in visoko, in proti vsakemu, ki se povišuje, da se poniža; 13 in proti vsem cedram na Libanonu, visokim in ponosnim, in proti vsem hrastom v Basanu 14 in proti vsem visokim goram in proti vsem vzvišenim gričem 15 in proti vsakemu visokemu stolpu in proti vsakemu trdnemu zidu 16 in proti vsem ladjam tarsiškim in proti vsem podobam najmilejšim. 17 Tedaj se potlači prevzetnost človeška in vzvišenost ljudi se poniža, in povišan bo Gospod sam tisti dan. 18 In maliki izginejo dočista. 19 In pojdejo v skalne brloge in v razpoke zemlje izpred groze Gospodove in izpred slave veličastva njegovega, kadar se vzdigne, da ostraši zemljo. 20 Tisti dan vrže človek krtom in netopirjem malike svoje srebrne in zlate malike svoje, ki so mu jih naredili, da se jim poklanja, 21 da bi zlezel v votline pečin in v skalne razpoke izpred groze Gospodove in izpred slave veličastva njegovega, ko se vzdigne, da ostraši zemljo. 22 Opustite up v človeka, ki mu je dihanje v nosu! kajti koliko ga je ceniti?