‏ Isaiah 26

26. Poglavje

1Tisti dan bodo peli to pesem v deželi Judovi: Trdno mesto imamo; zveličanje nam Bog postavlja za obzidje in nasip. 2Odprite vrata, da vnide narod pravični, ki hrani vso zvestobo. 3Njemu, ki je stanoviten v misli, hraniš večni mir, ker upa vate. 4Upajte v Gospoda vekomaj, kajti v Gospodu Jehovi je skala vekov. 5Zakaj on je ponižal stanujoče na visokem, ponižal je kvišku moleči grad; podrl jih je, zvrnil na tla, položil prav v prah. 6Tepta jih noga, ubožcev noge, siromakov stopinje. 7Pot pravičnega je ravna; naravnost ravnaš stezo pravičnemu. 8Da, na potu sodb tvojih, o Gospod, smo te čakali; k imenu tvojemu in k spominu tvojemu je bilo hrepenenje duše. 9Iz srca sem te želel po noči in z duhom svojim znotraj sebe sem zgodaj hitel k tebi: zakaj ko zadevajo sodbe tvoje zemljo, se uče pravičnosti prebivalci sveta. 10Če se izkaže milost brezbožniku, se ne uči pravičnosti: v deželi pravičnosti ravna krivično in noče videti visokosti Gospodove. 11Gospod, roka tvoja se je vzdignila, pa ne vidijo. A videli bodo gorečnost tvojo za to ljudstvo, in bodo osramočeni; da, ogenj pokonča nasprotnike tvoje. 12Za nas pa, Gospod, pripraviš mir; saj si tudi dovršil vsa dela naša za nas. 13Gospod, Bog naš, zapovedovali so nam drugi gospodje razen tebe; samo s teboj združeni hvalno spominjamo imena tvojega. 14Mrtvi so, ne ožive, mrliči so, ne vstanejo več: zato ker si jih obiskal in pogubil, in pokončal si ves njih spomin. 15Pomnožil si ta narod, o Gospod, pomnožil si ta narod, poveličal si sebe; razširil si vse meje dežele. 16Gospod, v stiski so te iskali; molili so ponižno, kadar jih je trla pokora tvoja. 17Kakor se noseča blizu poroda zvija in vpije v bolečinah svojih, tako smo bili pred obličjem tvojim, Gospod. 18Noseči smo bili, zvijali smo se, a bilo je, kakor da bi rodili le sapo: rešitve nobene nismo napravili zemlji in niso se porodili prebivalci svetu. 19Ožive mrtveci tvoji; mrtva trupla moja vstanejo. Zbudite se in veselo pojte, kateri prebivate v prahu! kajti rosa svetlobe je rosa tvoja, in zemlja izvrže mrtve. 20Pojdi, ljudstvo moje, stopi v hrame svoje in zapri si duri za seboj: skrij se za malo časa, dokler ne preide jeza. 21Zakaj, glej, Gospod prihaja iz kraja svojega, kaznovat prebivalce zemlje za njih krivico; in zemlja odkrije kri svojo in ne bo pokrivala več ubitih svojih.
Copyright information for SloChraska