Isa 7 | SloChraska | STEP | In zgodilo se je v dnevih Ahaza, sinu Jotama, sinu Uzija, kralja Judovega, da je šel Rezin, kralj sirski, in Pekah, sin Remalijev, kralj Izraelov, gori bojevat se zoper Jeruzalem; ali ni ga mogel vzeti.

‏ Isaiah 7

7. Poglavje

1 In zgodilo se je v dnevih Ahaza, ^{▼▼Glej 2 Kr 15,37; 16,5.
,} ^b sinu Jotama, sinu Uzija, kralja Judovega, da je šel Rezin, kralj sirski, in Pekah, sin Remalijev, kralj Izraelov, gori bojevat se zoper Jeruzalem; ali ni ga mogel vzeti. 2 In sporočili so hiši Davidovi, rekoč: Sirija se zanaša na Efraima! In srce njegovo je trepetalo in srce njegovega ljudstva, kakor trepečejo drevesa v gozdu od vetra. 3 Tedaj veli Gospod Izaiju: Pojdi vendar Ahazu naproti, ti in sin tvoj Šear-jašub, ^{▼▼T. j. ostanek se povrne.} na konec vodotoka gornjega ribnika, proti potu ob valjalčevi njivi, 4 in mu povej: Pazi, da bodeš miren; ne boj se in srce naj se ti ne plaši spričo teh dveh glavenj, ki se toliko kadita, spričo razvnete jeze Rezina in Sirije in Remalijevega sina. 5 Ker je osnovala Sirija hudoben naklep zoper tebe, tudi Efraim in Remalijev sin, govoreč: 6 Idimo gori nad Judejo, da jo spravimo v strah ter jo siloma odpremo sebi in postavimo za kralja v njej Tabeelovega sina; 7 zato pravi tako Gospod Jehova: Ne zgodi se in ne bode tega. 8 Kajti Siriji je glava Damask in Damasku glava Rezin; in še po petinšestdesetih letih bo zrušen Efraim, da ne bode več ljudstvo. 9 In glava Efraimu je Samarija in Samariji glava sin Remalijev. Ako ne verjamete, zares, nimate obstanka. 10 In Gospod je še dalje govoril Ahazu, rekoč: 11 Prosi si znamenja od Gospoda, Boga svojega, prosi ga iz globočine ali z višine. 12 Ahaz pa reče: Ne bom prosil, ne izkušal Gospoda. 13 Nato reče prorok: Čujte torej, hiša Davidova! Je li vam kaj malega nadlegovati ljudi, da celo nadlegujete Boga mojega? 14 Zatorej vam da Gospod sam znamenje: Glej, devica bo spočela in rodila sina, in imenovala bo ime njegovo Imanuel ^{▼▼T. j. Bog z nami.}. 15 Smetano in med bo jedel, ko bo vedel zametati hudo in voliti dobro. 16 Kajti še preden bo vedel ta deček zametati hudo in voliti dobro, bo zapuščena dežela, ki te je groza dveh kraljev njenih. 17 Gospod stori, da pridejo nad tebe in nad ljudstvo tvoje in nad hišo očeta tvojega dnevi, kakršnih ni bilo, odkar se je Efraim ločil od Jude: pripelje nadte kralja asirskega. 18 In zgodi se tisti dan, da Gospod požvižga muhi, ki je ob koncih potokov egiptovskih, in čebeli, ki je v deželi Asirski. 19 In pridejo in posedejo vse, kar jih je, po dolih med strminami in po skalnih razpokah in po vsem grmovju in po vseh pašnikih. 20 Tisti dan obrije Gospod z najeto britvijo, ki je onkraj velereke, namreč s kraljem asirskim, lase po glavi in po nogah, celó brado pokonča. 21 In v tistem času bode, da bo kdo redil le kravico in dve ovci, 22 a ker bo molzel obilo mleka, bo jedel smetano; kajti smetano in med bo jedel, kdorkoli preostane v deželi. 23 Zgodi se tudi v tistem času, da bo vsak kraj, kjer je bilo tisoč vinskih trt vrednih tisoč srebrnikov, preraslo grmovje in trnje. 24 S pšicami in z lokom bodo morali hoditi tja, ker bo z grmovjem in trnjem obrasla vsa dežela. 25 Na vse gore pa, ki so jih kopali z motiko, tja ne prideš boječ se grmovja in trnja, ondi pa bode kraj, kamor bodo izpuščali vole in po katerem bo teptala drobnica.