Jer 20 | SloChraska | STEP | Ko je pa Pashur, Imerjev sin, duhovnik, ki je bil višji glavar v hiši Gospodovi , slišal Jeremija, prorokujočega te besede,

‏ Jeremiah 20

20. Poglavje

1 Ko je pa Pashur, Imerjev sin, duhovnik, ki je bil višji glavar v hiši Gospodovi, slišal Jeremija, prorokujočega te besede, 2 udari Pashur Jeremija proroka in ga dene v klado, ki je bila v zgornjih vratih Benjaminovih pri hiši Gospodovi. 3 Bilo je pa drugi dan, ko je bil Pashur Jeremija potegnil iz klade, da mu reče Jeremija: Ne Pashur kliče Gospod ime tvoje, ampak Magor misabib. ^{▼▼T. j. strah od vseh strani.} 4 Kajti tako pravi Gospod: Glej, jaz te hočem navdati s strahom, tebe in vse prijatelje tvoje; in zgrudijo se od meča sovražnikov svojih, in tvoje oči bodo videle to; in izdam vsega Judo v roko kralja babilonskega, ki jih ujete odpelje v Babilon in jih udari z mečem. 5 Dam tudi vse bogastvo tega mesta in ves pridelek njegov in karkoli ima dragega, sploh vse zaklade kraljev Judovih izdam v roko njih sovražnikov: in jih oplenijo in ujemó in jih odpeljejo v Babilon. 6 Tudi ti, Pashur, in vsi domačini tvoji pojdete v sužnost; in prideš v Babilon in tam umreš, in ondi boš pokopan ti in vsi prijatelji tvoji, ki si jim prorokoval lažnivo. 7 Pregovarjal si me, Gospod, in dal sem se pregovoriti; močnejši si od mene, zato si zmagal. V posmeh sem ves dan, vsak me zasmehuje. 8 Kajti kadarkoli izpregovorim, moram vpiti, ‚Silovitost in razdejanje‘ kričati; tako mi je beseda Gospodova v sramoto in v zasmeh ves dan. 9 Ko pa rečem: Ne bom Ga omenjal, ne govori več v imenu Njegovem, tedaj je to srcu mojemu kakor goreč ogenj, zaprt v mojih kosteh, in pešam od prenašanja in strpeti ne morem več. 10 Kajti slišal sem pregrešni govor mnogih, strašenje od vseh strani: „Ovadite, pa ga ovadimo!“ Vsi zaupni prijatelji moji strežejo na padec moj, govoreč: „Morda se da pregovoriti in ga zmagamo, in maščevali se bomo nad njim!“ 11 Ali Gospod je z menoj, podoben junaku strašnemu, zato se bodo oni, ki me preganjajo, spoteknili in ne zmagali; sram jih bode silno, ker se jim ne posreči; večna njih sramota se ne bo mogla pozabiti. 12 Torej, Gospod nad vojskami, ki izkušaš pravičnega, pregleduješ obisti in srce, vidim naj maščevanje tvoje nad njimi, ker sem tebi razodel pravdo svojo. 13 Prepevajte Gospodu, hvalite Gospoda, ker je otel dušo siromakovo iz roke hudobnikov! 14 Proklet dan, ko sem se rodil; dan, ko me je povila mati moja, ne bodi blagoslovljen! 15 Proklet tisti mož, ki je sporočil očetu mojemu, rekoč: Rodil se ti je sin, in silno ga je razveselil! 16 In tisti mož bodi podoben mestom, ki jih je razdejal Gospod, in ni se kesal, in sliši naj zjutraj vpitje in bojno kričanje v času opoldanskem: 17 ker me ni usmrtil že v maternici; in bila bi mati moja moj grob in nje maternica vedno noseča! 18 Zakaj sem prišel iz maternice, da bi videl preglavico in žalost in bi v sramoti ginili dnevi moji?