‏ Jeremiah 33

33. Poglavje

1Prišla je pa beseda Gospodova Jeremiju v drugo, ko je bil še zaprt v veži straže, rekoč: 2Tako pravi Gospod, ki to napravlja, Gospod, ki snuje in uresniči to, Gospod mu je ime: 3Kliči me, in odgovorim ti in pokažem ti velike reči in nedosežne, katerih ne poznaš. 4Kajti tako pravi Gospod, Bog Izraelov, o hišah tega mesta in o hišah kraljev Judovih, ki jih podirajo v obrambo zoper nasipe in meč: 5Gredo se sem bojevat zoper Kaldejce le zato, da napolnijo tiste hiše s trupli ljudi, ki sem jih udaril v svoji jezi in v srdu svojem in zavoljo katerih vse krivice sem skril obličje svoje temu mestu. 6Glej, jaz ga pripravim v pravi stan in zdravje, ter jih ozdravim in jim razodenem obilost miru in resnice. 7In nazaj pripeljem ujetnike Judove in ujetnike Izraelove, in sezidam jih kakor poprej. 8In očistim jih vse njih krivice, s katero so grešili zoper mene, in jim odpustim vse krivice, s katerimi so grešili zoper mene in s katerimi so se mi izneverili. 9In to mesto mi bode v ime, v veselje in hvalo in diko pri vseh narodih zemeljskih, ki bodo slišali vse to dobro, katero jim storim; in bali se bodo in tresli ob vsem tem dobrem in ob vsem tem miru, ki jim ga dodelim. 10Tako pravi Gospod: Še se bo slišal v tem kraju, ki o njem pravite: „Opustošen je, da ni ne človeka, ne živali“, v mestih Judovih in po ulicah jeruzalemskih, opustošenih tako, da ni v njih človeka, ne prebivalca, ne živine, 11slišal se bo glas veselja in radosti glas, glas ženina in neveste glas, glas govorečih: Hvalite Gospoda nad vojskami, ker dober je Gospod, ker vekomaj traja milost njegova, glas njih, ki prinašajo žrtve v zahvalo v hišo Gospodovo. Zakaj nazaj pripeljem ujetnike te dežele, da bode kakor poprej, pravi Gospod. 12Tako pravi Gospod nad vojskami: Zopet bode v tem kraju, ki je opustošen, da ni v njem človeka ali živine, in v vseh mestih njegovih domovanje pastirjem, ki vodijo črede na počitek. 13V mestih na gorah, v mestih v nižavi in v mestih na Jugu in v deželi Benjaminovi in v krajih okoli Jeruzalema in v mestih Judovih bodo zopet prehajale črede pod roko njega, ki jih šteje, pravi Gospod. 14Glej, dnevi pridejo, govori Gospod, ko izpolnim tisto dobro besedo, ki sem jo obljubil za hišo Izraelovo in za hišo Judovo. 15V tistih dneh in v tistem času storim, da požene Davidu Odraslek pravičnosti, in izvrševal bo sodbo in pravičnost v deželi. 16V tistih dneh bo rešen Juda, in Jeruzalem bo prebival na varnem, in to je ime, s katerim ga bodo imenovali: Gospod, pravičnost naša. 17Zakaj tako pravi Gospod: Ne bo Davidu zmanjkalo moža, ki bo sedel na prestolu hiše Izraelove; 18tudi duhovnikom, levitom, ne zmanjka moža izpred mojega obličja, ki bo daroval žgalno daritev in zažigal jedilni dar ter opravljal klalno daritev vse dni. – 19In beseda Gospodova je prišla Jeremiju, govoreč: 20Tako pravi Gospod: Ako razveljavite zavezo mojo z dnevom in zavezo mojo z nočjo, da ne bode dneva in noči ob svojem času, 21bo tudi zaveza moja z Davidom, hlapcem mojim, razveljavljena, da ne bo imel sina, kraljujočega na prestolu njegovem, in z duhovniki, leviti, strežniki mojimi. 22Kakor se ne more šteti vojska nebeška in se ne more meriti pesek morski, tako pomnožim seme Davida, hlapca svojega, in levite, ki mi strežejo. – 23Zopet je prišla beseda Gospodova Jeremiju, govoreč: 24Nisi li opazil, kaj govori to ljudstvo, ki pravi: „Tisti dve družini, ki ju je bil izvolil Gospod, je že zavrgel“? in tako zaničujejo ljudstvo moje, da ne velja več za narod v njih očeh. 25Tako pravi Gospod: Ako ne velja zaveza moja z dnevom in z nočjo, ako nisem ustanovil postav nebesom in zemlji: 26zavržem tudi seme Jakoba in Davida, hlapca svojega, da jih ne vzamem več od semena njegovega, kateri naj gospodujejo semenu Abrahamovemu, Izakovemu in Jakobovemu. Zakaj jaz pripeljem nazaj njih ujetnike ter se jih usmilim.
Copyright information for SloChraska