‏ Job 34

34. Poglavje

1Še izpregovori Elihu in reče: 2Poslušajte, modrijani, besede moje, in veščaki, naklonite mi posluh! 3Kajti uho presoja besede kakor grlo okus jedi. 4Izvolímo zase, kar je prav, spoznajmo med seboj, kar je dobro! 5Kajti Job je rekel: „Pravičen sem, in Bog mogočni mi je vzel pravico mojo. 6Vkljub svoji pravici veljam za lažnika; rana moja je nezaceljiva, dasi sem brez prestopka.“ 7Kje je mož kakor Job, ki pije roganje kakor vodo 8in s hudodelniki hodi v družbi in občuje z brezbožnimi ljudmi? 9Zakaj dejal je: Nič ne hasni možu, če rad občuje z Bogom! 10Zato me poslušajte, možje razumni! Daleč bodi krivičnost od Boga silnega in od Vsemogočnega nepravičnost! 11Toda dejanje človekovo mu povrača in dela, da se mu godi po tem, kakor je živel. 12Da zares, Bog mogočni ne ravna krivično in Vsemogočni ne skrivi pravice. 13Kdo mu je poveril zemljo? in kdo je postavil ves zemeljski krog? 14Ako bi srce obrnil le na sebe, duha svojega in svoj dih potegnil nase, 15vse meso bi hkratu pomrlo in človek bi se povrnil v prah. 16Ako si torej pameten, poslušaj to, čuj besed mojih glas! 17More li tudi vladati, kdor sovraži pravico? ali hočeš obsoditi Njega, ki je pravičen in mogočen? 18Sme se li reči kralju: Belijal! plemenitnikom: Brezbožniki!? 19Koliko manj Njemu, ki se ne ozira na veljavo knezov in bogatina ne ceni više nego siromaka! Kajti vsi so rok Njegovih delo. 20V trenotku umirajo, kar sredi noči se pretrese ljudstvo in premine, in mogočne odpravljajo brez roke človeške. 21Kajti oči Njegove so obrnjene na poti človekove in vidi vse korake njegove. 22Ni teme, ni smrtne sence, da bi se v njej skrili, ki delajo krivico. 23Ker ni Mu treba dolgo opazovati človeka, da bi prišel pred Boga mogočnega na sodbo. 24On pokončava mogočneže brez preiskovanja in stavi druge na njih mesto. 25Tako pozna njih dejanja, in podere jih po noči, da so strti. 26Tepe jih kakor hudodelnike na očitnem mestu, 27zato ker so vstran stopili, ne hoteč hoditi za Njim, in se niso menili za nobenega potov Njegovih 28in so storili, da je k Njemu doletelo vpitje ubožcev, da je slišal trpinov krik. 29Ko On dodeli mir, kdo obsodi? in skriva li obličje svoje, kdo Ga more videti? Bodisi narod ali poedinec, vse enako vodi, 30da ne bi vladal človek bogapozabni, da nihče ne bo v zanko ljudstvu. 31Kajti rekel li je Job Bogu mogočnemu: „Trpim kazen, ne bom več napačno delal. 32Česar ne vidim, pokaži mi ti; ako sem krivico storil, ne storim je več“? 33Mar naj povrača po tvoji misli? Saj si zavrgel plačilo Njegovo; zato moraš voliti ti, in ne jaz. Govóri torej, kar veš! 34Možje razumni mi poreko in moder mož, ki me čuje: 35Job ne govori s spoznanjem in besede njegove so brez razsodnosti. 36Ah, da bi bil Job zopet in zopet izkušan zaradi svojih odgovorov po načinu krivičnikov! 37Zakaj grehu svojemu še prideva prestopek, ploska med nami zasmehljivo z rokami in množi besede zoper Boga mogočnega.