Job 5 | SloChraska | STEP | Kliči, pravim! Je li kdo, ki ti odgovori? in h kateremu iz svetnikov se obrneš?

‏ Job 5

5. Poglavje

1 Kliči, pravim! Je li kdo, ki ti odgovori? in h kateremu iz svetnikov se obrneš? 2 Kajti neumneža umori srd, in bedaka ubije goreča jeza. 3 Sam sem videl neumneža, da se je ukoreninjeval, a precej sem proklel prebivališče njegovo. 4 Daleč so ostali otroci njegovi od sreče in poteptani so bili med vrati, in nikogar ni bilo, ki bi jih bil rešil; 5 njegovo žetev je pojedel lačnež, celó iz trnjeve ograje jo je pobral, in po imetju njegovem so hlastali žejni. 6 Kajti nesreča ne prihaja iz prahu, in iz zemlje ne poganja nadloga, 7 ampak človek se rodi za nadlogo, kakor iskre letajo kvišku. 8 Jaz pa, do Boga mogočnega bi se proseč obrnil in poročil pravdo svojo Bogu, 9 ki nareja reči velike, da jih ni doumeti, čudna dela brez števila; 10 ki daje dežja na površje zemlje in vode pošilja na površino poljan, 11 da bi postavil ponižne v višavo in da se žalostni povzdignejo v srečo. 12 On uničuje zvijačnih naklepe, da njih roke ne morejo izvršiti, kar so začeli. 13 On zasačuje modre v njih lastni zvijači, in premetencev namera se izvrne. 14 Po dnevi nalete na temo in opoldne tavajo kakor po noči. 15 On rešuje potrebnega od meča, ki gre iz njih ust, in iz pesti mogočneža. 16 In tako vzklije ubožcu upanje, in nepravičnost mora stisniti usta svoja. 17 Glej, blagor možu, ki ga Bog strahuje! Zato ne zaničuj kazni Vsegamogočnega. 18 Kajti on napravi rano, pa jo tudi obveže, udari, a roke njegove zacelijo. 19 Iz šestih stisk te otme, tudi v sedmerih se te ne dotakne nesreča. 20 V lakoti te odreši smrti in v vojski oblasti meča. 21 Skrit boš biču jezika in ne boš se bal pustošenja, kadar pride. 22 Pustošenju in draginji se boš smejal in zverin zemlje se ne boš bal, 23 kajti zavezo boš imel s kamenjem na polju, in zverina poljska se bo prijateljila s teboj. 24 In spoznaš, da ima mir šator tvoj, in če pogledaš bivališče svoje, ne pogrešiš ničesar. 25 Vedel boš tudi, da bo semena tvojega veliko in potomcev tvojih kakor trave zemeljske. 26 Čvrst bodeš, še ko pojdeš v grob, kakor kopica snopja, ko se spravlja ob svojem času. 27 Glej, to smo preiskovali, tako je; poslušaj to in dobro pomni!