‏ John 10

10. Poglavje

1Resnično, resnično vam pravim: Kdor ne vhaja skozi vrata v ovčji hlev, ampak lazi drugod vanj, ta je tat in razbojnik. 2Kdor pa vhaja skozi vrata, ta je pastir ovac. 3Temu vratar odpira, in ovce poslušajo glas njegov, in svoje ovce kliče po imenu in jih vodi na pašo. 4Ko vse ovce svoje izpusti, gre pred njimi, in ovce gredo za njim, ker poznajo glas njegov; 5a za tujcem ne gredo, temuč beže od njega, ker ne poznajo glasu tujcev. 6To priliko jim je povedal Jezus, ali oni niso razumeli, kaj bi bilo to, kar jim je pravil. 7Jezus jim torej zopet reče: Resnično, resnično vam pravim, da sem jaz vrata k ovcam. 8Vsi, kolikor jih je prišlo pred menoj, so tatje in razbojniki; ali ovce jih niso poslušale. 9Jaz sem vrata: skozi mene če kdo gre noter, bo zveličan, in bo hodil noter in ven in najde pašo. 10Tat ne pride, razen da krade in kolje in pokonča; jaz sem prišel, da imajo življenje in da imajo obilo. 11Jaz sem dobri pastir. Dobri pastir dá svoje življenje za ovce. 12Najemnik pa, ki ni pastir, ki mu ovce niso lastne, vidi volka, da gre in zapusti ovce in zbeži, in volk trga in razganja ovce, 13on pa beži, ker je najemnik, in ne mara za ovce. 14Jaz sem dobri pastir, in poznam svoje in moje poznajo mene: 15kakor Oče mene pozna in jaz Očeta poznam; in življenje svoje dam za ovce. 16In imam še drugih ovac, ki niso iz tega hleva; tudi te moram pripeljati, in bodo poslušale moj glas, in bode ena čreda, eden pastir. 17Zato me Oče ljubi, ker jaz dam življenje svoje, da ga zopet vzamem. 18Nihče ga ne jemlje od mene, marveč jaz ga dajem sam od sebe. Oblast imam, da ga dam, in oblast imam, da ga zopet vzamem. To zapoved sem prejel od Očeta svojega. 19Med Judi nastane zopet razpor zavoljo teh besed. 20Mnogi izmed njih pa govore: Zlega duha ima in ob pamet je, kaj ga poslušate? 21Drugi pravijo: Te besede ne morejo prihajati od obsedenca; ali more zli duh slepcem odpirati oči? 22Bil pa je praznik posvečenja templja v Jeruzalemu, in bila je zima. 23In Jezus se je izprehajal v templju po lopi Salomonovi. 24Obstopijo ga torej Judje in mu reko: Doklej nas pustiš v negotovosti? Če si ti Kristus, povej nam naravnost! 25Odgovori jim Jezus: Povedal sem vam, pa ne verujete. Dela, ki jih jaz delam v imenu Očeta svojega, ta pričajo zame. 26Toda vi ne verujete, ker niste izmed mojih ovac. 27Moje ovce poslušajo glas moj, in jaz jih poznam, in za menoj hodijo; 28in jaz jim dajem večno življenje, in nikdar se ne pogube, in nihče jih ne iztrga iz moje roke. 29Oče moj, ki mi jih je dal, je večji od vsega, in nihče jih ne more iztrgati iz roke Očeta mojega. 30Jaz in Oče sva eno. 31Judje zopet pograbijo za kamenje, da bi ga kamenali. 32Odgovori jim Jezus: Veliko dobrih del sem vam pokazal od Očeta svojega; za katero teh del me kamenate? 33Judje mu odgovore: Za dobro delo te ne kamenamo, ampak za kletvino, in ker se ti, ki si človek, delaš Boga. 34Jezus jim odgovori: Ni li pisano v zakonu vašem: „Jaz sem rekel: bogovi ste“? 35Če je imenoval bogove tiste, ki je prišla beseda Božja k njim, in pismo se ne more ovreči, 36zakaj pa meni, ki me je Oče posvetil in na svet poslal, pravite vi: Preklinjaš, ker sem rekel: Sin Božji sem? 37Ako ne delam del Očeta svojega, mi ne verujte; 38ako pa delam, čeprav meni ne verujete, vsaj delom verujte: da spoznate in verujete, da je Oče v meni in jaz v Očetu. 39In zopet poskušajo, da bi ga prijeli, ali umakne se jim izpod rok. 40In odide zopet na oni kraj Jordana, na mesto, kjer je prej Janez krščeval; in ostane tu. 41In mnogo jih pride k njemu; in pravijo: Janez res ni storil nobenega čudeža, ali karkoli je Janez povedal za tega, je bilo vse resnično. 42In mnogo jih je tu sprejelo vero vanj.