‏ John 6

6. Poglavje

1Potem odide Jezus na oni kraj morja Galilejskega ali Tiberijskega. 2In za njim je šla velika množica, ker so videli njegove čudeže, ki jih je delal na bolnikih. 3Jezus pa gre na goro in tu sede z učenci svojimi. 4Bila je pa blizu Velika noč, praznik Judov. 5Ko torej povzdigne Jezus oči in vidi, da velika množica prihaja k njemu, reče Filipu: Kje naj kupimo kruha, da bodo ti jedli? 6To pa je rekel, da ga izkuša; kajti on je vedel, kaj hoče storiti. 7Filip mu odgovori: Za dvesto denarjev kruha jim ni dosti, da bi vsak izmed njih dobil kaj malega. 8Reče mu eden učencev njegovih, Andrej, Simona Petra brat: 9Deček je tu, ki ima pet ječmenovih hlebov in dve ribi; ali kaj je to med toliko? 10Jezus veli: Naredite, da se ljudje posadé. Bilo je pa veliko trave na tem mestu. In posadé se možje, kakih pet tisoč po številu. 11Tedaj vzame Jezus hlebe in ko zahvali, jih razdeli učencem, učenci pa tem, ki so sedeli; ravno tako jim dá tudi od ribic, kolikor so hoteli. 12Ko se pa nasitijo, veli učencem svojim: Zberite ostale kosce, da nič ne pogine. 13Zbero torej in napolnijo dvanajst košev koscev od petih hlebov ječmenovih, ki so ostali tem, ki so jedli. 14Ko torej vidijo ljudje čudež, ki ga je Jezus storil, govore: Ta je res prorok, ki ima priti na svet. 15Jezus torej, ker spozna, da hočejo priti in ga siloma odvesti, da ga postavijo za kralja, se zopet umakne na goro, on sam. 16Ko se pa zvečeri, gredo učenci njegovi k morju, 17in stopivši v ladjo, se popeljejo na oni kraj morja v Kafarnavm. In tema je že nastala, in Jezus še ni prišel k njim; 18in morje je bilo razburkano, ker je pihal močan veter. 19Ko pa veslajo kakih petindvajset ali trideset tečajev daleč, ugledajo Jezusa, da hodi po morju in se približuje ladji, in se preplašijo. 20On pa jim reče: Jaz sem; ne bojte se! 21Hočejo ga torej vzeti v ladjo; in precej je bila ladja pri kraju, kamor so se peljali. 22Drugi dan, ko vidi ljudstvo, ki je stalo onkraj morja, da ni bilo tam druge ladjice razen tiste ene, ki so vanjo vstopili učenci, in da Jezus ni stopil z učenci svojimi v ladjo, ampak da so bili učenci sami odšli, 23(prišle so pa druge ladjice iz Tiberije blizu h kraju, kjer so bili jedli kruh, ko je Gospod zahvalil), 24ko torej ljudstvo izprevidi, da Jezusa ni tu in tudi učencev njegovih ne: stopijo tudi oni v ladjice in pridejo v Kafarnavm, da poiščejo Jezusa. 25In ko ga najdejo onkraj morja, mu reko: Rabi, kdaj si prišel sem? 26Odgovori jim Jezus in reče: Resnično, resnično vam pravim, iščete me ne zato, ker ste videli čudeže, temuč ker ste jedli od hlebov in ste se nasitili. 27Trudite se ne za jed, ki mine, ampak za jed, ki ostane v večno življenje, ki vam jo dá Sin človekov: zakaj njega je potrdil Oče, Bog. 28Reko mu torej: Kaj naj storimo, da delamo dela Božja? 29Jezus jim odgovori in reče: To je delo Božje, da verujete v tega, ki ga je on poslal. 30Pa mu reko: Kakšno znamenje torej pokažeš, da bi videli in verovali? kaj delaš? 31Očetje naši so jedli mano v puščavi, kakor je pisano: „Kruh iz nebes jim je dal jesti“. 32Jezus jim pa reče: Resnično, resnično vam pravim: Ne Mojzes vam je dal kruha iz nebes, marveč Oče moj vam daje pravi kruh iz nebes. 33Kruh Božji namreč je ta, ki prihaja iz nebes in daje življenje svetu. 34Reko mu torej: Gospod, daj nam vsekdar tega kruha. 35Jezus jim reče: Jaz sem kruh življenja: kdor prihaja k meni, ne bo nikoli lačen, in kdor veruje v me, ne bo nikdar žejen. 36Ali povedal sem vam, da ste me videli, in vendar ne verujete. 37Vse, kar mi daje Oče, pride k meni, in tega, ki k meni prihaja, ne pahnem ven. 38Zakaj stopil sem iz nebes, ne da bi delal svojo voljo, marveč voljo tega, ki me je poslal. 39To pa je volja tega, ki me je poslal, da ničesar ne izgubim od tega, kar mi je dal, temuč da vse to obudim poslednji dan. 40Kajti to je volja Očeta mojega, da ima večno življenje vsak, kdor vidi Sina in veruje vanj, in jaz ga obudim poslednji dan. 41Tedaj godrnjajo Judje nad njim, da je rekel: Jaz sem kruh, ki je prišel iz nebes, 42in govore: Ali ni ta Jezus, sin Jožefov, čigar očeta in mater poznamo? Kako da sedaj pravi: Iz nebes sem prišel? 43Jezus odgovori in reče: Ne godrnjajte med seboj. 44Nihče ne more priti k meni, če ga ne vleče Oče, ki me je poslal, in jaz ga obudim poslednji dan. 45Pisano je v prorokih: „In vsi bodo učeni od Boga“. Vsak, ki je slišal Očeta in se je naučil, prihaja k meni. 46Ne pravim, da je kdo videl Očeta, razen tisti, ki je od Boga: ta je videl Očeta. 47Resnično, resnično vam pravim: Kdor veruje, ima večno življenje. 48Jaz sem kruh življenja. 49Očetje vaši so jedli mano v puščavi in so pomrli. 50Ta je kruh, ki prihaja iz nebes, da ne umre, kdor jé od njega. 51Jaz sem živi kruh, ki je prišel iz nebes; če kdo jé od tega kruha, bo živel vekomaj. Kruh pa, ki ga jaz dam, je moje meso, ki ga dam za življenje sveta. 52Judje se pa prepirajo med seboj, govoreč: Kako nam more ta dati svoje meso jesti? 53Jezus jim pa reče: Resnično, resnično vam pravim: Če ne jeste mesa Sinu človekovega in ne pijete njegove krvi, nimate življenja v sebi. 54Kdor jé moje meso in pije mojo kri, ima večno življenje, in jaz ga obudim poslednji dan. 55Kajti meso moje je prava jed in kri moja je prava pijača. 56Kdor jé moje meso in pije mojo kri, prebiva v meni in jaz v njem. 57Kakor je mene poslal živi Oče in jaz živim zaradi Očeta: tako bo tudi tisti, ki mene jé, živel zaradi mene. 58Ta je kruh, ki je prišel iz nebes; ne kakor so Očetje vaši jedli in so pomrli: kdor jé ta kruh, bo živel vekomaj. 59To je povedal v shodnici, ko je učil v Kafarnavmu. 60Mnogi torej učencev njegovih, ko so to slišali, reko: Trda je ta beseda; kdo jo more poslušati? 61Vedoč pa sam v sebi, da učenci njegovi godrnjajo nad tem, jim reče Jezus: To vam je v spotiko? 62Kaj pa, ko boste videli Sina človekovega, da gre gori, kjer je bil poprej? 63Duh je to, kar oživlja, meso ne pomaga nič; besede, ki sem vam jih jaz govoril, so duh in so življenje. 64Toda so med vami nekateri, ki ne verujejo. Jezus je namreč od začetka vedel, kateri so, ki ne verujejo, in kdo je, ki ga izda. 65In reče: Zato sem vam rekel, da ne more nihče priti k meni, če mu ni dano od Očeta mojega. 66Vsled tega je mnogo učencev njegovih odstopilo in nič več niso hodili ž njim. 67Reče torej Jezus dvanajsterim: Ali hočete tudi vi oditi? 68Simon Peter mu odgovori: Gospod, h komu pojdemo? Besede večnega življenja imaš ti. 69In mi smo verovali in vemo, da si ti Svetnik Božji. 70Odgovori jim Jezus: Ali nisem jaz vas dvanajsterih izvolil? In eden izmed vas je hudič. 71To pa je rekel o Judu, sinu Simona Iškariota; kajti ta ga je imel izdati, eden izmed dvanajsterih.