Jos 22 | SloChraska | STEP | Tedaj pokliče Jozue Rubenske in Gadske in polovico Manasejevega rodu

‏ Joshua 22

22. Poglavje

1 Tedaj pokliče Jozue Rubenske in Gadske in polovico Manasejevega rodu 2 in jim reče: Ohranili ste vse, kar vam je bil zapovedal Mojzes, hlapec Gospodov, in ste poslušali glas moj v vsem, kar sem vam zapovedal. 3 Niste zapustili svojih bratov vse tiste mnoge dni do dandanes, a zvesto ste pazili na zapoved Gospoda, Boga svojega. 4 Ker pa je zdaj pripravil Gospod, vaš Bog, pokoj vašim bratom, kakor jim je bil obljubil, zato pojdite sedaj in se vrnite v svoje šatore, v posestva svojega deželo, ki vam jo je dal Mojzes, hlapec Gospodov, onostran Jordana. 5 Samo prizadevajte si skrbno, da izpolnjujete zapoved in postavo, ki vam jo je zapovedal Mojzes, hlapec Gospodov: da ljubite Gospoda, Boga svojega, ter hodite po vseh potih njegovih in hranite zapovedi njegove in se njega oklepate in njemu služite iz vsega srca svojega in z vso dušo svojo. 6 In blagoslovil jih je Jozue ter jih odpustil, in šli so k svojim šatorom. 7 Polovici Manasejevega rodu je bil dal Mojzes dediščino v Basanu, a drugi polovici je dal Jozue med njih brati tostran Jordana, proti zahodu. Vrhutega jih je Jozue, ko jih je odpuščal v njih šatore, blagoslovil 8 in jim govoril, rekoč: Vrnite se z mnogim blagom v svoje šatore, z jako mnogoštevilno živino, s srebrom, zlatom, bronom in z železom in z mnogimi oblačili; delite plen sovražnikov svojih s svojimi brati. 9 In vrnili so se sinovi Rubenovi in sinovi Gadovi in polovica Manasejevega rodu, in ko so se odpravili od Izraelovih sinov iz Sila, ki je v deželi Kanaanski, so šli v Gileadsko pokrajino, v svojega posestva deželo, ki so jo bili posedli s poveljem Gospodovim po Mojzesu. 10 In ko pridejo v kraje pri Jordanu, ki so v deželi Kanaanski, zgrade ondi ob Jordanu oltar sinovi Rubenovi in Gadovi in polovica Manasejevega rodu, velik in očiten oltar. 11 In zaslišijo sinovi Izraelovi, da se govori: Glej, sinovi Rubenovi in sinovi Gadovi in polovica Manasejevega rodu so zgradili oltar na pročelju Kanaanske dežele, v krajih pri Jordanu, nasprotno Izraelovim sinovom. 12 In ko so to slišali, se zbere vsa občina Izraelovih sinov v Silo, da bi šli zoper nje v boj. 13 In sinovi Izraelovi pošljejo k Rubenovim in Gadovim sinovom in k polovici Manasejevega rodu v Gileadsko pokrajino Pinehasa, sina Eleazarja duhovnika, 14 in ž njim deset knezov, po enega kneza očetovske hiše za vsak Izraelov rod; in vsak izmed njih je bil poglavar očetovske hiše med tisoči Izraelovimi. 15 In ko pridejo k Rubenovim in Gadovim sinovom in k polovici Manasejevega rodu v Gileadsko pokrajino, jih ogovore, rekoč: 16 Tako pravi vsa občina Gospodova: Kakšna je to nezvestoba, ki ste jo zagrešili proti Izraelovemu Bogu, ko ste se odvrnili danes, da ne bi hodili za Gospodom, in ste si zgradili oltar, upirajoč se danes Gospodu? 17 Majhna li nam je pregreha s Peorjem, ki se je nismo očistili do današnjega dne in zaradi katere je šiba zadela občino Gospodovo, 18 da se odvračate danes, da ne bi šli za Gospodom? In zgodi se, ker se danes upirate Gospodu, da se bo jutri jezil nad vso občino Izraelovo! 19 Ali če je dežela vašega posestva nečista, preidite v deželo posestva Gospodovega, kjer je prebivališče Gospodovo, in vzemite si last med nami; samo ne bodite uporni Gospodu in nam s tem, da si gradite oltar razen oltarja Gospoda, Boga našega. 20 Ni li se pregrešil Ahan, sin Zerahov, z nezvestobo, ko je vzel od prokletega, in jeza Gospodova je prišla nad vso občino Izraelovo? In on ni poginil sam v svoji pregrehi! 21 Nato odgovore Rubenovi in Gadovi sinovi in polovica Manasejevega rodu ter reko poglavarjem tisoč Izraelovih: 22 Bog bogov, Jehova, Bog bogov, Jehova, On ve, in tudi Izrael naj ve: Ako se je storilo v upornosti ali iz nezvestobe proti Gospodu, ne bodi nam v pomoč danes! 23 Ako smo si zgradili oltar z namenom, da se odvrnemo ter ne bomo hodili za Gospodom, ali da bomo na njem darovali žgalne in jedilne daritve ali pokladali nanj mirovne žrtve, naj nas kaznuje zato Gospod! 24 Marveč storili smo to v skrbi za dobro stvar, meneč: V prihodnjih časih bi lahko rekli otroci vaši našim otrokom: Kaj vam je do Gospoda, Boga Izraelovega? 25 Saj je Gospod naredil Jordan v mejo med nami in vami, sinovi Rubenovi in sinovi Gadovi: nimate deleža v Gospodu! S tem bi vaši otroci odvrnili otroke naše od strahu Gospodovega. 26 Zato smo rekli: Dejte, zgradimo si oltar, ne za žgalne žrtve, ne za klalne daritve, 27 ampak da bodi priča med nami in vami in za naše rodove za nami, da smemo opravljati Gospodu službo pred Njim s svojimi žgalnimi, klalnimi in mirovnimi žrtvami, ter da ne smejo vaši otroci reči našim otrokom v prihodnjih časih: Nimate deleža v Gospodu. 28 Rekli smo torej: Ako nam tako poreko ali rodovom našim za nami v prihodnjih časih, bomo dejali: Glejte podobščino Gospodovega oltarja, ki so ga postavili očetje naši, ne za žgalno, ne za klalno daritev, ampak da bodi priča med nami in vami. 29 Bog ne daj, da bi se uprli zoper Gospoda in se danes odvrnili, ne hoteč hoditi za Gospodom, da si zgradimo oltar za žgalno, jedilno in klalno daritev, razen oltarja Gospoda, Boga našega, ki je pred njegovim prebivališčem! 30 Ko so pa slišali Pinehas duhovnik in knezi občine, poglavarji tisoč Izraelovih, ki so bili ž njim, te besede, ki so jih govorili Rubenovi in Gadovi in Manasejevi sinovi, se jim je dobro videlo. 31 In Pinehas, Eleazarjev sin, duhovnik, reče Rubenovim in Gadovim in Manasejevim sinovom: Danes spoznavamo, da je Gospod med nami, ker niste zagrešili te nezvestobe zoper Gospoda. Sedaj ste rešili Izraelove sinove roke Gospodove! 32 Tedaj se vrnejo Pinehas, sin Eleazarja duhovnika, in knezi od Rubenovih in Gadovih sinov iz Gileadske pokrajine v Kanaansko deželo k Izraelovim sinovom in jim prineso poročilo. 33 In stvar se je dobra videla sinovom Izraelovim; in Izraelovi sinovi so hvalili Boga in niso več omenili, da pojdejo zoper nje v boj ugonabljat deželo, ki prebivajo v njej sinovi Rubenovi in sinovi gadovi. 34 In Rubenovi in Gadovi sinovi so imenovali oltar Priča, zakaj „on je priča med nami, da je Jehova Bog“.