Judg 2 | SloChraska | STEP | Angel Gospodov pa pride od Gilgala gori do Bohima in reče: Jaz sem storil, da ste šli iz Egipta, in sem vas pripeljal v deželo, ki sem jo s prisego obljubil očetom vašim; in rekel sem: Vekomaj ne prelomim zaveze svoje z vami;

‏ Judges 2

2. Poglavje

1 Angel Gospodov pa pride od Gilgala gori do Bohima in reče: Jaz sem storil, da ste šli iz Egipta, in sem vas pripeljal v deželo, ki sem jo s prisego obljubil očetom vašim; in rekel sem: Vekomaj ne prelomim zaveze svoje z vami; 2 vi pa ne sklenite nobene zaveze s prebivalci te dežele, njih oltarje pa razrušite. Ali niste poslušali glasu mojega. Zakaj ste tako ravnali? 3 Zategadelj sem tudi rekel: Ne preženem jih izpred vas, temuč naj vam bodo kakor trnje v bokih, in njih bogovi naj vam bodo v zanko. 4 In ko je angel Gospodov izgovoril te besede vsem sinovom Izraelovim, je ljudstvo zavpilo na ves glas in jokalo. 5 In imenovali so ime tistega kraja Bohim; ^{▼▼T. j. Plakalci.} in ondi, so darovali Gospodu. 6 Ko je bil namreč Jozue razpustil ljudstvo, je šel vsak Izraelovih sinov v dediščino svojo, da posedejo deželo. 7 In ljudstvo je služilo Gospodu, dokler je živel Jozue in starejšine, ki so še po Jozuetu živeli, ki so bili videli vse veliko delo Gospodovo, ki ga je storil za Izraela. 8 In ko je Jozue, sin Nunov, hlapec Gospodov, umrl v starosti sto in desetih let, 9 so ga pokopali v kraju dediščine njegove v Timnat-heresu, v gorovju Efraimskem, severno ob gori Gaasu. 10 In ko je tudi ves ta rod bil zbran k očetom svojim, je po njem nastopil drug rod, ki ni poznal Gospoda, ne del njegovih, ki jih je bil storil za Izraela. 11 In sinovi Izraelovi so počenjali, kar je bilo hudo v očeh Gospodovih, in služili so Baalom, 12 in zapustivši Gospoda, Boga očetov svojih, ki jih je bil odpeljal iz Egipta, so hodili za drugimi bogovi, za bogovi sosednjih ljudstev, in se jim poklanjali in dražili Gospoda v jezo. 13 In zapustili so Gospoda in služili Baalu in Astarotam. ^{▼▼Baal je bil Kanaancem moško, Astoret (ali Astarta, Ašera) žensko božanstvo; njene podobe so imenovali Astarote.} 14 Tedaj se vname jeza Gospodova zoper Izraela, in dal jih je v roke roparjem, ki so jih oplenjevali, in jih prodal v njih sovražnikov roke vseokoli, da se niso mogli več vzdržati pred sovražniki svojimi. 15 Kamorkoli so šli, roka Gospodova je bila zoper nje v hudo, kakor je bil Gospod govoril in kakor jim je bil prisegel Gospod. In bili so bridko stiskani. 16 A Gospod jim je obujal sodnike, ki so jih otimali iz rok tistih roparjev. 17 Ali tudi sodnikov svojih niso poslušali, temuč nečistovali so za drugimi bogovi in jih molili, hitro odstopivši s pota, po katerem so hodili njih očetje, poslušajoč zapovedi Gospodove. Oni niso tako delali. 18 In ko jim je Gospod obujal sodnike, je bil Gospod s sodniki ter jih reševal iz rok njih sovražnikov, dokler je živel sodnik; zakaj Gospodu se je smililo zaradi njih jokanja spričo tistih, ki so jih stiskali in mučili. 19 Ko pa je umrl sodnik, so se spet vrnili ter so huje ravnali nego njih očetje, hodeč za drugimi bogovi, da bi jim služili in jih molili; nič niso popustili od dejanj svojih in svojega trdovratnega vedenja. 20 Zato se je vnel srd Gospodov zoper Izraela, in je rekel: Ker je to ljudstvo prestopilo zavezo mojo, ki sem jo bil zapovedal njih očetom, in ne posluša glasu mojega: 21 zato tudi jaz ne preženem nikogar več iz tistih narodov, ki so preostali ob Jozuetovi smrti, 22 da po njih izkusim Izraela, če se bodo držali pota Gospodovega, hodeč po njem, kakor so se ga držali njih očetje, ali če ne. 23 Zato je vzdržal Gospod tiste narode in jih ni pregnal v kratkem, tudi jih ni dal v roko Jozuetu.