Judges 21
21. Poglavje
1In možje Izraelovi so prisegli v Micpi, rekoč: Nihče izmed nas ne sme dati hčere svoje Benjamincu za ženo! 2In ljudstvo pride v Betel in sedi ondi pred Bogom do večera, in povzdignejo glasove svoje in silno plakajo. 3In reko: O Gospod, Bog Izraelov, zakaj se je zgodilo to v Izraelu, da danes manjka enega rodu v Izraelu? 4Drugo jutro pa vstane ljudstvo zgodaj, in zgrade ondi oltar in darujejo žgalne in mirovne žrtve. 5In sinovi Izraelovi reko: Je li kdo iz vseh rodov Izraelovih, ki ni prišel sem v zbor h Gospodu? Zakaj izrekli so bili veliko prokletje nad onim, ki ne bi prišel gori v Micpo h Gospodu, rekši: Gotovo mora umreti. 6In sinovi Izraelovi so se kesali zaradi Benjamina, brata svojega, in dejali: Danes je bil odsekan en rod od Izraela! 7Kako naj storimo, da tisti, ki so ostali, dobodo žene? Kajti prisegli smo pri Gospodu, da jim od svojih hčera ne damo žen! 8Zato vprašajo: Ali je kdo iz rodov Izraelovih, ki ni prišel gori h Gospodu v Micpo? In glej, nihče ni prišel iz Jabesa v Gileadu v tabor k zborovanju. 9Kajti ko so prešteli ljudstvo, glej, ni bilo ne enega iz prebivalcev v Gileadskem Jabesu. 10In pošlje občina tja dvanajst tisoč najboljših junakov in jim zapove, rekoč: Pojdite in pobijte z ostrino meča prebivalce v Gileadskem Jabesu z ženami in otročiči! 11Ali to je stvar, ki jo storite: Pomorite vse moške in vsako ženo, ki se je združila z možem. 12In dobe med prebivalci v Gileadskem Jabesu štiristo hčera, ki so bile device in niso poznale moža v združenju; te pridejo v tabor v Silo, ki je v Kanaanski deželi. 13In pošlje vsa občina in naroči govoriti s sinovi Benjaminovimi, ki so bili na Rimonski skali, in jim ponudi mir. 14Benjaminci se torej vrnejo tisti čas, in oni jim dado žene, ki so jih ohranili pri življenju izmed žen v Gileadskem Jabesu; toda ni jih jim bilo zadosti. 15In ljudstvo se je kesalo zaradi Benjamina, ker je Gospod storil pretrgo v rodovih Izraelovih. 16Tedaj reko starejšine občine: Kako naj storimo, da dobé preostali žene, ker so žene iztrebljene iz Benjamina? 17In reko: Dediščina mora ostati tistim, ki so zbežali iz Benjamina, da se ne zatre rod iz Izraela. 18Toda mi jim ne moremo dati hčer svojih za žene; zakaj sinovi Izraelovi so prisegli, rekoč: Proklet bodi, kdor da ženo Benjamincem! 19Reko torej: Glejte, praznik Gospodov je vsako leto v Silu, ki je severno od Betela, na vzhodni strani ceste, ki drži iz Betela gori v Sihem, in južno od Lebone. 20In naroče sinovom Benjaminovim, rekoč: Pojdite in prežite po vinogradih! 21Ko boste pa videli, da gredo hčere iz Sila na ples, planite iz vinogradov in si vsak ulóvi ženo iz silskih hčera ter odidite v deželo Benjaminovo! 22Ko pa pridejo njih očetje ali bratje pravdat se z nami, jim porečemo: Dajte jih v darilo nam; kajti za vsakega nismo dobili žene v boju; saj njim jih niste dali, sicer bi zdaj bili krivi. 23In sinovi Benjaminovi so storili tako in si vzeli žene, po številu svojem, iz plesalk, ki so jih ugrabili, in šli so in se vrnili v dediščino svojo in so zgradili mesta ter prebivali v njih. 24Sinovi Izraelovi so se pa razšli odtod tisti čas, vsak v svoj rod in k rodovini svoji, in vsak je šel odtod v dediščino svojo. 25V tistih dneh ni bilo kralja v Izraelu: vsakdo je delal, kar se mu je zdelo prav.
Copyright information for
SloChraska