‏ Judges 3

3. Poglavje

1Ti pa so narodi, ki jih je vzdržal Gospod, da po njih izkusi Izraela, vse, ki niso poznali vseh vojen kanaanskih, 2samo da jih spoznajo prihodnji rodovi Izraelovih sinov in se nauče vojske, vsaj tisti, ki niso nič tega prej spoznali: 3pet knezov Filistejcev in vse Kanaance in Sidonce in Hevejce, ki so prebivali na Libanonskem gorovju, od gore Baal-hermona do tja, kjer je vhod v Hamat. 4Ti so ostali, da se izkusi Izrael in da se spozna, ali bodo poslušali Gospodove zapovedi, ki jih je zapovedal njih očetom po Mojzesu. 5In sinovi Izraelovi so stanovali med Kanaanci, Hetejci, Amorejci, Ferizejci, Hevejci in Jebusejci; 6in so si jemali njih hčere za žene ter dajali hčere svoje njih sinovom in služili njih bogovom. 7In delali so Izraelovi sinovi, kar je bilo zlo Gospodovim očem, in so, pozabivši Gospoda, Boga svojega, služili Baalom in Ašeram.
Glej pogl. 2,13; 2Mz 34,13.
,
b
8Zato se je razvnela jeza Gospodova zoper Izraela, in prodal jih je v roko Kušan-rišataima, kralja v Mezopotamiji; in sinovi Izraelovi so služili Kušan-rišataimu osem let. 9In ko so Izraelovi sinovi vpili h Gospodu, jim je obudil rešitelja, ki jih je rešil, Otniela, sina Kenaza, Kalebovega mlajšega brata. 10In duh Gospodov je prišel nadenj, in sodil je Izraela; in odpravil se je v boj, in Gospod mu je dal v roko Kušan-rišataima, kralja v Mezopotamiji; in roka njegova je bila premočna Kušan-rišataimu. 11In dežela je imela pokoj štirideset let. In ko je umrl Otniel, sin Kenazov, 12so Izraelovi sinovi zopet delali, kar je bilo hudo v očeh Gospodovih. In Gospod je ojačil Eglona, kralja Moabcev, zoper Izraela, zato ker so počenjali, kar je bilo hudo v očeh Gospodovih. 13In zbral je k sebi Amonove sinove in Amalekovce, in gre ter udari Izraela in vzame Palmovo mesto. 14In Izraelovi sinovi so služili Eglonu, moabskemu kralju, osemnajst let. 15Ali ko so vpili sinovi Izraelovi h Gospodu, jim je obudil Gospod rešitelja, Ehuda, Gerajevega sina, Benjaminca, čigar desna roka je bila hroma. In sinovi Izraelovi so poslali po njem darilo Eglonu, kralju Moabcev. 16Tedaj si je Ehud naredil dvorezen meč majhen komolec dolg, in si ga je pripasal pod obleko ob desnem bedru. 17In tako prinese darilo Eglonu, moabskemu kralju. Bil pa je Eglon silno debel mož. 18In ko izroči darilo, odpošlje ljudi, ki so nosili darilo. 19Sam pa se vrne od kamenoloma pri Gilgalu in reče: Imam ti, o kralj, nekaj skrivnega povedati. On pa veli: Molči! In vsi, ki so stali pri njem, gredo ven od njega. 20In Ehud vstopi k njemu; on pa je sedel v gornji hladilni sobi, ki mu je bila zasebna. In Ehud reče: Besedo Božjo imam zate. In vstane s svojega stola. 21Ehud pa iztegne levo roko ter potegne meč s svojega desnega bedra in mu ga sune v trebuh, 22da šine tudi držaj za rezilom vanj; in tolstina zadrži rezilo, ker mu ni potegnil meča iz trebuha, in ost pogleda zadaj ven. 23Nato gre Ehud ven v vežo in zapre vrata gornje sobe za seboj in jih zapahne. 24Ko pa je bil zunaj, pridejo služabniki in pogledajo, in glej, vrata so zapahnjena; in reko: Gotovo je v hladilni izbi pri svoji potrebi. 25In čakajo tako dolgo, da se že sramujejo, in glej, on ne odpre sobnih vrat; tedaj vzamejo ključ in odklenejo, in glej, njih gospod leži na tleh, mrtev. 26Ehud pa je ušel medtem, ko so se oni mudili, in gredoč mimo kamenoloma beži do Seire. 27In ko pride tja, zatrobi na trobento na Efraimskem gorovju, in Izraelovi sinovi stopijo ž njim doli z gorovja in on jim gre na čelu. 28In jim veli: Pojdite za menoj, kajti Gospod vam je dal v roko sovražnike vaše, Moabce. In gredo doli za njim, in vzamejo Moabcem jordanske brodove, in ne puste nikogar čez. 29In pobijejo tisti čas Moabcev okoli deset tisoč mož, vse dobro rejene in junaške može, da ni eden ušel. 30Tako je bil tisti čas Moab potlačen pod roko Izraelovo. In dežela je imela pokoj osemdeset let. 31In po njem je bil Samgar, sin Anatov, ki je pobil šeststo Filistejcev z volovskim ostnom; in tudi on je rešil Izraela.
Copyright information for SloChraska