‏ Leviticus 13

13. Poglavje

1In Gospod je govoril Mojzesu in Aronu, rekoč: 2Če dobi človek na koži mesa svojega izpuščaj ali krasto ali svetlo pego, kakor da bi bilo na koži mesa njegovega znamenje gob, naj ga privedejo k Aronu, duhovniku, ali h kateremu sinov njegovih, duhovnikov. 3Duhovnik pa ogleda boleznivo reč na koži mesa njegovega: ako se je kosmatina na boleznivem kraju pobelila in boleznivina se vidi globokejša nego koža mesa njegovega, gobava bolezen je; duhovnik ga torej pregleda in ga proglasi za nečistega. 4Ako pa je bela pega na koži mesa njegovega, pa se ne vidi globokejša nego koža in tudi kosmatina na njem se ni pobelila, naj zapre duhovnik za tako boleznijo bolnega sedem dni. 5In sedmi dan ga ogleda duhovnik, in glej, znamenje bolezni, kakor mu kažejo oči, je ostalo, a se ni razširilo po koži: tedaj ga duhovnik zapre sedem dni v drugič. 6In sedmi dan naj ga ogleda duhovnik zopet, in glej, boleznivo znamenje je otemnelo in se ni razširilo po koži: duhovnik ga torej proglasi za čistega; krasta je, in opere naj si oblačila, in bode čist. 7Ako pa se razširi krasta po koži, potem ko se je pokazal duhovniku v očiščenje, naj se drugič pokaže duhovniku; 8in duhovnik ga ogleda, in glej, krasta se je res razširila po koži: tedaj ga duhovnik proglasi za nečistega; gobe so. 9Ko je znamenje gob na človeku, naj ga privedejo k duhovniku. 10In duhovnik ga ogleda, in glej, na koži ima bel izrinek, od katerega se je kosmatina pobelila, in hudo meso je zraslo na izrinku: 11stare gobe so v koži njegovega mesa, zato naj ga duhovnik proglasi za nečistega; ne zapre naj ga, ker je nečist. 12Ako pa se gobe izrinejo na koži in pokrijejo vso kožo bolnikovo od glave do nog njegovih, kamor koli pogleda duhovnik; 13in duhovnik ga ogleda, in glej, gobe pokrivajo vse telo njegovo: tedaj naj proglasi bolnika za čistega; če se je povsem premenilo v belo, je čist. 14Kadarkoli pa se prikaže hudo meso na njem, bode nečist. 15In zagleda li duhovnik hudo meso, naj ga proglasi za nečistega; hudo meso je nečisto, gobe so. 16Če se pa hudo meso premeni in izprevrne v belo, naj pride k duhovniku; 17in duhovnik ga ogleda, in glej, znamenje bolezni se je izprevrnilo v belo: tedaj naj proglasi duhovnik njega, ki ima to nadlogo, za čistega; čist je. 18In če se naredi ulje na mesu, na njegovi koži, pa se zaceli, 19in na mestu uljesa je bel izrinek ali svetlordeča pega: naj se pokaže duhovniku; 20in duhovnik ga ogleda, in glej, vidi se to globočje nego koža in kosmatina se je ondi pobelila: tedaj naj ga duhovnik proglasi za nečistega; bolezen gob je, v uljesu so nastale. 21Ali če ga duhovnik ogleda, in glej, ni bele kosmatine na njem in ni globočje od kože, a je otemnelo, naj ga zapre duhovnik sedem dni; 22in ako se razširi po koži, naj ga duhovnik proglasi za nečistega; bolezen je. 23Ako pa ostane pega na svojem mestu in se ne razraste: brazgotina je po uljesu, in duhovnik naj ga proglasi za čistega. 24Ali pa če je spečenina na mesu, na koži njegovi, in na hudem mesu spečenine se naredi svetlordeča ali bela pega; 25in duhovnik ga ogleda, in glej, kosmatina se je pobelila na pegi in pega se vidi globočja nego koža: gobe so, v spečenini so se izpustile; duhovnik naj ga torej proglasi za nečistega; gobavost je. 26Če ga pa duhovnik ogleda, in glej, nobene bele kosmatine ni ob pegi ter nižja ni nego koža in je otemnela: naj ga duhovnik zapre sedem dni. 27In sedmi dan naj ga ogleda duhovnik; ako se je pega razširila po koži, naj ga duhovnik proglasi za nečistega; gobavost je. 28Če pa je pega ostala na svojem mestu in se ni razširila po koži, a je temna: izrinek je spečenine, in duhovnik naj ga proglasi za čistega, kajti brazgotina je po spečenini. 29In ako dobi mož ali žena boleznivo znamenje na glavi ali na bradi, 30naj ogleda duhovnik boleznivino: in glej, kaže se globočja od kože in je na njej žolta, tenka kosmatina, naj ga torej duhovnik proglasi za nečistega: krastovina je, gobe so na glavi ali na bradi. 31Če pa duhovnik pregleda krastavo znamenje, in glej, ne kaže se globočje od kože, tudi ni črne kosmatine na njem: zapre naj ga duhovnik krastavega sedem dni. 32In ko ogleda duhovnik bolezen sedmi dan, in glej, kraste se niso dalje razrasle in ni žolte kosmatine na njih in krastovina se ne kaže globočja nego koža, 33naj se človek obrije, pa krastovine ne obrije; in duhovnik naj zapre krastavega sedem dni drugič. 34In sedmi dan ogleda duhovnik kraste in razvidi, da se krastovina ni razširila po koži in se ne kaže globočja od kože: tedaj naj ga duhovnik proglasi za čistega, in opere naj si oblačila, in bode čist. 35Ako se pa krastovina razširi po koži, potem ko je bil za čistega proglašen, 36in duhovnik ga pregleda, in glej, krastovina se je razrasla po koži, ne ozira naj se po žolti kosmatini: nečist je. 37Ako pa se je, kakor mu oči kažejo, krastovina ustavila in zrasla na njej črna kosmatina, so se zacelile kraste: čist je, in duhovnik naj ga proglasi za čistega. 38In če dobi mož ali žena maroge po koži mesa svojega, belognojne maroge, 39in duhovnik jih pregleda, in glej, po koži njih mesa so blede, belognojne maroge: izpuščaj je, ki se je izrinil na kožo; človek je čist. 40Ako možu lasje gredo z glave, je plešec, pa je čist; 41tudi če mu lasje opolznejo s prednje strani temena, je spredaj plešast, pa je čist. 42Ako pa je na prednji ali na zadnji plešini belordečkasto znamenje, so gobe, ki so se izpehnile na prednji ali na zadnji plešini njegovi. 43In duhovnik ga ogleda, in glej, izrastek boleznivega znamenja je belordečkast na njegovi prednji ali zadnji pleši in se vidi kakor gobe na koži mesa, 44tedaj je mož gobavec: nečist je, in duhovnik naj ga odločno proglasi za nečistega; bolezen svojo ima na glavi. 45Zastran gobavca pa, ki ima bolezen: oblačila naj ima natrgana in glavo razkrito in ustnice naj si pokriva ter vpije: Nečist, nečist! 46Vse dni, dokler ima bolezen, naj ga štejejo za nečistega; nečist je, sam naj prebiva, zunaj šatorišča bodi njegov stan. 47In če se pojavi znamenje gob na obleki, bodisi volnata ali platnena obleka, 48naj bo na osnutku ali na votku, platnenem ali volnatem, ali na koži, ali na kakršnikoli kožuhovini: 49če je znamenje zelenkasto ali rdečkasto na obleki ali na koži, ali na osnutku ali na votku, ali na kakršnikoli pripravi iz kože, tedaj je znamenje gob, in naj se pokaže duhovniku. 50In duhovnik naj ogleda znamenje in zapre tisto, na čemer je znamenje, sedem dni. 51In če zazna sedmi dan, da se je znamenje razširilo po obleki, ali po osnutku ali po votku, ali po koži, pri čemerkoli se rabi koža: znamenje to so razjedljive gobe; nečisto je. 52Sežge naj se torej obleka, ali osnutek ali votek, volnat ali platnen, ali katerakoli priprava iz kože, ki je na njej znamenje to; zakaj razjedljive gobe so: mora se sežgati z ognjem. 53Ako pa to duhovnik pregleda, in glej, znamenje se ni razširilo po obleki, ali po osnutku ali po votku, ali na kakršnikoli pripravi iz kože, 54naj zapove, da se opere tisto, na čemer je tako znamenje; potem naj zapre to sedem dni drugič. 55In duhovnik ogleda znamenje, potem ko se je opralo, in glej, znamenje ni premenilo svoje podobe, čeprav se ni razširilo: nečisto je, z ognjem naj se sežge; razjedljiva stvar je na robu ali na licu. 56In če to duhovnik ogleda, in glej, znamenje je obledelo po pranju, naj je odtrga od obleke, ali od kože, ali od osnutka ali od votka. 57Ako se pa bo še videlo na obleki, ali na osnutku ali na votku, ali na čemerkoli iz kože: gobe so, ki se vnovič izpuščajo; z ognjem sežgi, na čemer je znamenje to. 58Obleka pa, ali osnutek ali votek, ali katerakoli priprava iz kože, ki jo izpereš, in znamenje izgine: drugič se mora oprati, in potem je čista. 59To je postava zastran znamenja gob na obleki, volnati ali platneni, ali na osnutku ali na votku, ali na katerikoli pripravi iz kože, kako naj se proglasi za čisto ali nečisto.