Lev 24 | SloChraska | STEP | In Gospod je govoril Mojzesu, rekoč:

‏ Leviticus 24

24. Poglavje

1 In Gospod je govoril Mojzesu, rekoč: 2 Ukaži sinovom Izraelovim, naj ti prineso čistega, iztolčenega oljkovega olja za svetilo, da bi gorele svetilnice neprestano. 3 Zunaj zagrinjala, ki visi pred pričevanjem, v shodnem šatoru naj jih postavlja Aron, da svetijo od večera do jutra pred Gospodom neprestano: večna to bodi postava za prihodnje rodove vaše. 4 Na čistem svečniku naj razpostavlja svetilnice pred Gospodom neprestano. 5 In vzemi bele moke in speci iz nje dvanajst hlebov; iz dveh desetink bodi vsak hleb. 6 In polóži jih v dve vrsti, po šest na vrsto, na čisto mizo pred Gospodom. 7 In vrh vsake vrste deni čistega kadila, ki bodi kruhov spomin, ognjena daritev Gospodu. 8 Vsako soboto naj jih razvršča duhovnik pred Gospodom neprestano; od strani sinov Izraelovih je to večna zaveza. 9 In naj bodo Aronovi in sinov njegovih, da jih jedo na svetem kraju; zakaj to je presveto njemu od ognjenih daritev Gospodovih po večni določbi. 10 In pride sin izraelske žene, čigar oče pa je bil Egipčan, med sinove Izraelove, in spreta se v taborišču sin izraelske žene in neki Izraelec. 11 In sin izraelske žene zasramuje ime Božje in preklinja. Pa ga pripeljejo k Mojzesu. In materi njegovi je bilo ime Šelomita, hči Dibrijeva, iz Danovega rodu. 12 In ga denejo v zapor, dokler ne prejmejo odgovora, kaj veli Gospod. 13 Tedaj ogovori Gospod Mojzesa, rekoč: 14 Izpelji tistega preklinjalca ven iz taborišča, in vsi, ki so ga slišali, naj mu položé roke svoje na glavo, in naj ga vsa občina posuje s kamenjem. 15 Sinom Izraelovim pa sporóči, govoreč: Kdorkoli preklinja Boga svojega, bo nosil greh svoj. 16 In kdor zasramuje ime Gospodovo, mora umreti; brez ugovora naj ga vsa občina omeče s kamenjem: tujca in rojaka, ko zasramuje to ime, naj usmrte. 17 In kdor ubije kateregakoli človeka, mora umreti; 18 kdor pa ubije katero živino, jo mora povrniti: življenje za življenje. 19 In kdor povzroči poškodbo bližnjemu svojemu, naj se mu stori, kakor je storil: 20 rano za rano, oko za oko, zob za zob; kakor je prizadel poškodbo človeku, tako naj se mu povrne. 21 Kdor torej ubije živino, naj se pobota, kdor pa ubije človeka, naj umrje. 22 Ista sodba bodi pri vas za tujca in za rojaka; zakaj jaz sem Gospod, Bog vaš. 23 In Mojzes sporoči to sinovom Izraelovim. In izpeljejo tistega, ki je preklinjal, ven iz šatorišča ter ga posujejo s kamenjem. In storili so sinovi Izraelovi, kakor je bil Gospod zapovedal Mojzesu.