Lev 27 | SloChraska | STEP | In Gospod je govoril Mojzesu, rekoč:

‏ Leviticus 27

27. Poglavje

1 In Gospod je govoril Mojzesu, rekoč: 2 Govori sinovom Izraelovim in jim reci: Če kdo stori obljubo, po cenitvi tvoji naj bodo osebe Gospodove. 3 Bode pa cenitev tvoja za moškega od dvajsetega leta do šestdesetega leta: petdeset seklov srebra, po seklu svetišča; 4 ako je pa ženska, bodi cenitev tvoja trideset seklov; 5 in če je od petih let do dvajsetih let, bodi cenitev tvoja za moškega dvajset seklov in za žensko deset seklov; 6 in če je v starosti od enega meseca do petih let, bodi cenitev tvoja za moškega pet seklov srebra in za žensko tri sekle srebra; 7 in če je šestdeset let in čez, moškega spola, bodi cenitev tvoja petnajst seklov, za žensko pa deset seklov. 8 Ako pa je ubožen za cenitev tvojo, naj ga postavijo pred duhovnika, da ga duhovnik oceni: po razmerju s tem, kar si obljubnik prisluži, naj ga duhovnik oceni. 9 Ako pa je živina, od katere se prinaša v darilo Gospodu, karkoli takega hoče kdo dati Gospodu, naj bode sveto. 10 Nikar naj tega ne premeni ali ne zameni, dobro za slabo ali slabo za dobro; če pa se kako zameni živina za drugo, bodi ona in njena zamena sveta. 11 Ako pa je katerakoli nečistih živali, od katerih se ne prinaša v darilo Gospodu, naj se postavi tista žival pred duhovnika, 12 in duhovnik naj jo oceni, je li dobra ali slaba; po tvoji cenitvi, duhovnik, naj velja. 13 Ako pa jo kdo hoče odkupiti, naj pridene peti del nad cenitev tvojo. 14 In če kdo posveti hišo svojo, da bodi sveta Gospodu, naj jo oceni duhovnik, ali je dobra ali slaba; kakor jo oceni duhovnik, tako bodi določeno. 15 In ako hoče hišo odkupiti tisti, ki jo je posvetil, naj pridene peti del denarja cenitve tvoje povrh, in hiša bodi njegova. 16 In če kdo posveti kaj polja posesti svoje Gospodu, bodi cenitev tvoja po tem, kolikor je ondi posevka: setev homera ječmena po petdeset seklov srebra. 17 Ako v začetku milostnega leta posveti njivo svojo, bodi določeno po cenitvi tvoji; 18 ako pa jo po milostnem letu posveti, naj mu duhovnik računi denar po številu let, kar jih je še do milostnega leta, in naj se odšteje od cenitve tvoje. 19 Ako pa hoče njivo tisti, ki jo je posvetil, odkupiti, naj pridene peti del denarja cenitve tvoje povrh, in njiva naj mu ostane; 20 ako pa ne odkupi njive ali če jo proda drugemu možu, se ne more več odkupiti, 21 in njiva ta, ko bo v milostnem letu oproščena, bodi sveta Gospodu, kakor njiva posvečena: duhovniku naj pripade v posest. 22 Ako pa posveti Gospodu njivo, ki jo je kupil, ki ni od dednega polja njegovega, 23 naj mu duhovnik računi znesek cenitve tvoje do milostnega leta, in on naj da, kolikor cene ti določiš, tisti dan kot sveto Gospodu. 24 V milostnem letu naj se povrne njiva spet tistemu, od kogar je bila kupljena, ki mu tudi gre kot posest. 25 In vsaka cenitev tvoja bodi po seklu svetišča: dvajset ger imej sekel. 26 Samo prvenca živine, ki se kot prvina daje Gospodu, naj nihče ne posvečuje: bodisi govedo ali drobnica, Gospodovo je že. 27 Ako pa je od nečiste živine, naj se odkupi po cenitvi tvoji in se pridene peti del povrh; in če se ne odkupi, naj to prodado po cenitvi tvoji. 28 Ali vsaka posvečena reč, ki bi jo kdo z zaroto posvetil Gospodu od vsega, kar je njegovega, bodisi iz ljudi ali iz živine ali ž njive posesti njegove, se ne sme prodati in ne odkupiti; karkoli je z zaroto posvečenega, presveto je Gospodu. 29 Vse posvečeno, kar se izmed ljudi z zaroto posveti, se ne sme odkupiti: mora se usmrtiti. 30 In vse desetine zemlje, od semena njive in od sadja dreves, so Gospodove: sveto je Gospodu. 31 Ako pa kdo hoče odkupiti kaj svojih desetin, naj pridene tega peti del. 32 In vse desetine od govedi in drobnice, od vsega, kar hodi pod pastirjevo palico, deseto bodi sveto Gospodu; 33 ni treba gledati, je li dobro ali slabo, tudi naj se ne zamenja; in če se vendarle zameni, bodi tisto sveto in zamena njegova sveta: ne sme se odkupiti. 34 To so zapovedi, ki jih je Gospod zapovedal Mojzesu za sinove Izraelove na gori Sinaju.