‏ Leviticus 4

4. Poglavje

1In Gospod je govoril Mojzesu, rekoč: 2Govóri sinovom Izraelovim in véli: Če se kdo pregreši po pomoti v čemerkoli, za kar je Gospod zapovedal, da se ne sme storiti, pa storí kaj takega: 3če se pregreši pomaziljeni duhovnik, tako da spravi krivdo nad ljudstvo, naj daruje za svoj greh, ki ga je zagrešil, mladega junca brez hibe Gospodu v daritev za greh. 4In naj privede junca k vhodu shodnega šatora pred Gospoda in mu položi roko na glavo in ga zakolje pred Gospodom. 5In pomaziljeni duhovnik vzemi nekoliko krvi in jo nesi v shodni šator, 6in naj si omoči prst v krvi in škropi ž njo sedemkrat pred Gospodom, proti zagrinjalu svetišča. 7In dene naj duhovnik nekaj krvi na rogove oltarja blagodišečih kadil pred Gospodom, ki je v shodnem šatoru; in vso ostalo junčevo kri naj izlije v znožje oltarja žgalnih daritev, ki je proti vhodu v shodni šator. 8In vso tolstino junca, darovanega za greh, naj pobere ž njega: tolstino, ki pokriva drobje, in karkoli je tolstine na črevih, 9in obe ledici in tolst, ki je na njiju, ki je na obledju, in pečico na jetrih: z ledicami vred naj to odreže, 10kakor se jemlje od goveda mirovne daritve; in duhovnik naj to zažge na oltarju žgalnih daritev. 11Kožo pa junčevo in vse meso njegovo z glavo, z nogami in drobom in blatom njegovim: 12vsega junca naj odneso ven iz taborišča na čist kraj, kamor se siplje pepel, in sežgo naj ga na drvih z ognjem; na pepelišču naj ga sežgo. 13In če se vsa občina Izraelova pregreši po pomoti in stvar bi bila prikrita očem zbora, in učinili so, kar je Gospod zapovedal, da se storiti ne sme, in so krivi: 14ko spoznajo greh, s katerim so grešili, tedaj naj daruje zbor mladega junca v daritev za greh in ga privede pred shodni šator. 15In položé naj starejšine občine juncu roke na glavo pred Gospodom in naj ga zakoljejo pred Gospodom. 16In pomaziljeni duhovnik naj nese junčeve krvi v shodni šator, 17in pomoči naj si prst v kri in škropi sedemkrat pred Gospodom proti zagrinjalu. 18In deni nekoliko krvi na rogove oltarja, ki je pred Gospodom v shodnem šatoru; in vso drugo kri naj izlije v znožje oltarja žgalnih daritev, ki je proti vhodu v shodni šator. 19In vso tolstino naj pobere ž njega in jo zažge na oltarju. 20In naredi naj z juncem, kakor je naredil z juncem daritve za greh: prav tako naj ž njim stori. In tako naj izvrši duhovnik poravnavo zanje, in bode jim odpuščeno. 21In junca naj odneso ven iz šatorišča in ga sežgo, kakor so sežgali prvega junca: daritev za greh je to zboru. 22Ko se pregreši knez in stori po pomoti katerokoli reč, ki je zanjo zapovedal Gospod, njegov Bog, da se storiti ne sme, in je kriv: 23kadar mu pride na vest greh, s katerim je grešil, naj prinese kozla, brezhibnega samca. 24In naj položi kozlu roko na glavo in ga zakolje na mestu, kjer koljejo žgalne daritve pred Gospodom: daritev za greh je. 25In duhovnik vzemi s prstom krvi daritve za greh in jo deni na rogove žgalnega oltarja, in ostalo kri izlij v znožje žgalnega oltarja. 26In vso tolstino njegovo naj sežge na oltarju, kakor tolst daritev mirovnih. In tako naj izvrši duhovnik poravnavo zanj zaradi njegovega greha, in bo mu odpuščeno. 27Ako pa se pregreši kdo iz preprostega ljudstva po pomoti in stori zoper eno izmed prepovedi Gospodovih, kar se ne sme storiti, in je kriv: 28kadar mu pride na vest greh, s katerim je grešil, naj prinese darilo svoje, kozo brez hibe, samico, za greh svoj, ki ga je zakrivil. 29In položi naj roko na glavo daritve za greh in zakolje daritev za greh na kraju za žgalščine. 30In duhovnik vzemi njene krvi s prstom in jo deni na rogove žgalnega oltarja, in vso ostalo kri njeno izlij v znožje oltarja. 31In odreže naj vso tolst njeno, kakor se odreže od daritev mirovnih; in duhovnik naj jo zažge na oltarju v prijeten duh Gospodu. In tako naj izvrši duhovnik poravnavo zanj, in bo mu odpuščeno. 32Če pa prinese ovco kot darilo svoje v žrtev za greh, naj bode brez hibe samica, ki jo bo daroval. 33In položi naj roko na glavo daritvi za greh in jo zakolje za greh na kraju, kjer se navadno koljejo žgalščine. 34In duhovnik vzemi krvi daritve za greh s prstom in jo deni na rogove žgalnega oltarja, in vso ostalo kri njeno izlij v znožje oltarja. 35In vso tolstino njeno naj odreže, kakor se odreže tolst od ovce daritve mirovne; in duhovnik naj jo zažge na oltarju, na ognjenih daritvah Gospodu. In tako naj izvrši duhovnik poravnavo zanj, za greh njegov, in bo mu odpuščeno.