Luke 19
19. Poglavje
1In pride v Jeriho in gre skozi mesto. 2In glej, mož, po imenu Zahej, in ta je bil višji cestninarjev in je bil bogat, 3in rad bi bil videl Jezusa, kdo da je, pa ni ga mogel spričo množice, ker je bil majhne postave. 4In poteče naprej in spleza na murvovo smokvo, da bi ga videl, ker je imel tod mimo iti. 5In Jezus, ko pride na to mesto, se ozre gori ter mu reče: Zahej, pojdi hitro doli! kajti danes moram ostati v tvoji hiši. 6In hitro zleze doli in ga radosten sprejme. 7In ko to vidijo, godrnjajo vsi, govoreč: K človeku grešniku gre gostovat! 8Pristopi pa Zahej in reče Gospodu: Glej, polovico premoženja svojega, Gospod, dajem ubogim, in če sem koga kaj ukanil, povrnem mu četverno. 9Jezus pa mu reče: Danes je prišlo zveličanje tej hiši, ker je tudi ta sin Abrahamov. 10Sin človekov je namreč prišel iskat in zveličat, kar se je bilo izgubilo. 11Ko so pa to poslušali, pristavi in jim pove priliko, zato ker je bil blizu Jeruzalema in so mislili, da se zdajci prikaže kraljestvo Božje. 12Reče torej: Človek imenitnega rodu je šel v daljno deželo, da prejme zase kraljevo oblast in se zopet vrne. 13In pokliče deset hlapcev svojih ter jim da deset mošenj ▼▼Dobesedno: min. Srebrna (hebr.) mina velja po našem 148 kron.
in jim reče: Kupčujte, dokler se ne vrnem. 14Meščani njegovi so ga pa sovražili, ter pošljejo poslance za njim in sporoče: Nočemo, da bi nam ta kraljeval. 15In zgodi se, ko je bil kraljevo oblast prejel in se je vrnil, da veli, naj mu pokličejo tiste hlapce, ki jim je bil dal srebra, da bi zvedel, kaj je kdo prikupčeval. 16In pride prvi in reče: Gospod, mošnja tvoja je pridobila deset mošenj. 17In reče mu: Dobro, vrli hlapec! ker si bil v najmanjšem zvest, imej oblast nad desetimi mesti. 18In pride drugi, rekoč: Gospod, mošnja tvoja je napravila pet mošenj. 19In tudi temu reče: Tudi ti bodi nad petimi mesti! 20In drugi pride in reče: Gospod, glej, tu je mošnja tvoja, ki sem jo imel v prtu spravljeno. 21Kajti bal sem se te, ker si oster človek: jemlješ, česar nisi položil, in žanješ, česar nisi posejal. 22Pa mu reče: Po tvojih besedah te bom sodil, hudobni hlapec! Vedel si, da sem oster človek in jemljem, česar nisem položil, in žanjem, česar nisem posejal: 23zakaj torej nisi dal srebra mojega v menjalnico? In jaz bi ga bil ob prihodu svojem prejel z obrestmi! 24In reče zraven stoječim: Vzemite mu mošnjo in dajte tistemu, ki ima deset mošenj. 25In mu reko: Gospod, saj jih ima deset. 26Pravim vam, da vsakemu, kdor ima, se bo dalo, a kdor nima, se mu vzame tudi to, kar ima. 27A tiste sovražnike moje, ki niso hoteli, da bi jim kraljeval, pripeljite sem in jih posekajte pred menoj. 28In ko je to povedal, se odpravi naprej, gredoč gori v Jeruzalem. 29In zgodi se, ko se približa Betfagi in Betaniji pri gori, ki se imenuje Oljska, da pošlje dva izmed učencev svojih, 30rekoč: Pojdite v vas, ki je nasproti, v kateri, ko vnideta, najdeta žrebe privezano, na katero ni še nikoli noben človek sedel: odvežita ga in pripeljita sem. 31In če vaju kdo vpraša: Zakaj ga odvezujeta? povejta mu tako: Gospod ga potrebuje. 32In poslanca odideta in najdeta, kakor jima je bil rekel. 33Ko pa žrebe odvezujeta, jima reko gospodarji njegovi: Kaj odvezujeta žrebe? 34Ona pa rečeta: Gospod ga potrebuje. 35In pripeljeta ga k Jezusu; in polože svoja oblačila na žrebe ter posade nanje Jezusa. 36Ko pa jezdi, pogrinjajo svoja oblačila na pot. 37In ko se že bliža pobrežju Oljske gore, začne vsa množica učencev radostna Boga hvaliti z močnim glasom za vse čudeže, ki so jih videli, 38govoreč: Blagoslovljen kralj, ki prihaja v imenu Gospodovem! Mir na nebu in slava na višavah! 39In nekateri farizeji izmed množice mu reko: Učenik, posvari učence svoje! 40In odgovori in jim reče: Pravim vam, če ti umolknejo, vpilo bo kamenje. 41In ko se približa in ugleda mesto, se razjoka nad njim 42in reče: Ko bi pač tudi ti spoznalo, vsaj v ta dan svoj, kaj je za mir tvoj! Ali sedaj je skrito očem tvojim! 43Kajti pridejo nate dnevi, ko te obdado sovražniki tvoji z nasipom in te bodo oblegali in stiskali od vseh strani; 44in ob tla razbijejo tebe in otroke tvoje v tebi, in ne kamena na kamenu ne puste v tebi, zato ker nisi spoznalo časa, v katerem si bilo obiskano. 45In ko pride v tempelj, začne izganjati tiste, ki so v njem prodajali, 46rekoč jim: Pisano je: Dom moj je dom molitve, a vi ste naredili iz njega jamo razbojniško. 47In učil je vsak dan v templju; a višji duhovniki in pismarji in prvaki ljudstva so iskali, da bi ga pogubili, 48pa niso našli, kaj bi mu storili: zakaj vse ljudstvo se ga je oklepalo, poslušajoč ga.
Copyright information for
SloChraska