‏ Luke 23

23. Poglavje

1In vstane vsa njih množica ter ga peljejo k Pilatu. 2In začno ga tožiti, govoreč: Tega smo našli, da odvrača narod naš in brani cesarju davek dajati in pravi, da je on Kristus kralj. 3A Pilat ga vpraša, rekoč: Si li ti kralj Judov? On pa odgovori in mu reče: Ti praviš. 4Pilat pa reče višjim duhovnikom in ljudstvu: Na tem človeku ne vidim nobene krivice. 5Oni so pa še bolj silili, govoreč: Ljudstvo hujska, učeč po vsej Judeji, od Galileje, kjer je začel, do sem. 6Pilat pa, ko to sliši, vpraša, če je ta človek Galilejec. 7In ko zve, da je izpod oblasti Herodove, ga pošlje k Herodu, ki je tudi bil te dni v Jeruzalemu. 8Ko pa Herod ugleda Jezusa, se zelo razveseli; zakaj že davno ga je želel videti, ker je bil slišal o njem, in nadejal se je, da bo videl kakšen čudež, storjen od njega. 9In izprašuje ga z mnogimi besedami, ali on mu ne odgovori ničesar. 10A višji duhovniki in pismarji so stali poleg in ga trdo tožili. 11Herod pa, ko ga je zasramotil z vojaki svojimi in se mu nasmejal, mu obleče sijajno obleko ter ga pošlje nazaj k Pilatu. 12In ta dan sta postala Pilat in Herod prijatelja drug drugemu; poprej namreč sta si bila sovražna. 13A Pilat skliče višje duhovnike in poglavarje in ljudstvo 14ter jim reče: Pripeljali ste mi tega človeka, kakor da odvrača ljudstvo; in glejte, izprašal sem ga vpričo vas, a nisem našel nobene krivice na tem človeku v tem, za kar ga tožite. 15Pa tudi Herod ne, zakaj poslal nam ga je nazaj; in glejte, storil ni ničesar, kar bi bilo vredno smrti. 16Kaznoval ga bom torej in izpustil. 17§ Moral jim je pa o prazniku izpustiti enega jetnika. 18Vsa množica pa hkratu zavpije, rekoč: Proč s tem, izpusti pa nam Baraba! 19Tega so bili vrgli v ječo zavoljo neke vstaje, ki je izbruhnila v mestu, in zavoljo uboja. 20Pilat pa jih zopet ogovori, hoteč izpustiti Jezusa. 21Oni pa vpijejo: Križaj, križaj ga! 22In reče jim v tretje: Kaj pa je ta storil hudega? Ničesar smrti vrednega nisem našel na njem; kaznoval ga bom torej in izpustil. 23A oni so tiščali vanj z velikim vpitjem, zahtevajoč, naj se razpne na križ. In njih vpitje je zmagalo. 24In Pilat razsodi, naj se zgodi, kar zahtevajo. 25In izpusti jim tega, ki je bil vržen v ječo zavoljo vstaje in uboja, za katerega so prosili; Jezusa pa izroči njih volji. 26In ko so ga peljali iz mesta, zgrabijo nekega Simona Cirenca, ki je šel s polja, in mu zadenejo križ, naj ga ponese za Jezusom. 27Šla je pa za njim velika množica ljudstva in žene, ki so jokale in žalovale nad njim. 28Obrnivši se pa k njim, reče Jezus: Hčere jeruzalemske, ne jokajte nad menoj, marveč nad seboj jokajte in nad svojimi otroki. 29Kajti glejte, pridejo dnevi, ob katerih poreko: Blagor nerodovitnim in telesom, ki niso rodila, in prsim, ki niso dojile! 30Tedaj jamejo praviti goram: Padite na nas! in hribom: Pokrijte nas! 31Če namreč z zelenim drevesom tako delajo, kaj se bo zgodilo s suhim? 32Peljali so pa ž njim vred tudi dva druga, hudodelnika, da ju umore. 33In ko pridejo na kraj, ki se imenuje Mrtvaška glava, ▼

▼Latinski: Kalvarija.

križajo tu njega in hudodelnika, enega na desni, a drugega na levi. 34A Jezus reče: Oče, odpusti jim! saj ne vedo, kaj delajo. Deleč pa obleko njegovo, vržejo kocko. 35In ljudstvo je stalo in gledalo. Zasmehovali so ga pa ž njimi vred tudi poglavarji, govoreč: Drugim je pomagal, naj pomore sebi, če je ta Kristus, izvoljenec Božji. 36Posmehovali so se mu pa tudi vojaki, in pristopali so in mu podajali octa 37in govorili: Če si ti kralj Judov, pomagaj si! 38Bil je pa tudi napis nad njim: TA JE KRALJ JUDOV. 39A eden hudodelnikov, ki sta ž njim visela, ga je preklinjal, govoreč: Če si ti Kristus, pomagaj sebi in nama! 40Drugi pa odgovori in ga posvari rekoč: Ali se tudi ti ne bojiš Boga, ko si sam prav tako obsojen? 41In midva sicer po pravici, kajti prejemava po delih svojih, kar sva zaslužila; ta pa ni storil nič nepristojnega. 42In reče: Jezus, spomni se me, kadar prideš v kraljestvo svoje. 43In Jezus mu reče: Resnično ti pravim, danes boš z menoj v raju. 44In bilo je že okoli šeste ure, in nastane tema po vsej zemlji do devete ure, 45ker je solnce otemnelo; in zagrinjalo v svetišču se pretrga posredi. 46In Jezus zakliče z močnim glasom in reče: Oče, v tvoje roke izročam duha svojega! In rekši to, izdahne. 47Stotnik pa, ko je videl, kar se je zgodilo, je hvalil Boga in rekel: Zares, ta človek je bil pravičen. 48In vsi ljudje, ki so se sešli to gledat, ko vidijo, kaj se godi, si trkajo na prsi ter se vračajo. 49Oddaleč pa so stali vsi znanci njegovi in žene, ki so bile ž njim prišle iz Galileje, gledajoč to. 50In glej, mož po imenu Jožef, svetovalec, mož dober in pravičen 51(ki ni bil privolil v njih svet in dejanje), iz Arimateje, judovskega mesta, ki je tudi pričakoval kraljestva Božjega: 52ta pristopi k Pilatu in zaprosi truplo Jezusovo. 53In ga sname in zavije v platno, in ga položi v grob, izsekan v skalo, v katerega še nikoli nihče ni bil položen. 54In bil je dan priprave in sobota je nastajala. 55Žene pa, ki so bile ž njim prišle iz Galileje, so šle za mrtvim in si ogledale grob in kako je položeno truplo njegovo. 56In ko se vrnejo, pripravijo dišav in mazil; a v soboto so počivale po zapovedi.