‏ Matthew 21

21. Poglavje

1In ko se približajo Jeruzalemu in pridejo v Betfago k Oljski gori, tedaj pošlje Jezus dva učenca 2in jima reče: Pojdita v vas, ki je vama nasproti, in precej najdeta oslico privezano in žrebe ž njo: odvežita ju in pripeljita k meni. 3In če vama kdo kaj reče, recita: Gospod ju potrebuje; in takoj ju pošlje. 4To pa se je zgodilo, da se izpolni, kar je rečeno po proroku, ki pravi: 5„Povejte hčeri sionski: Glej, kralj tvoj prihaja k tebi krotak in sedi na oslici in žrebetu oslice pod jarmom“. 6In učenca gresta ter storita, kakor jima je Jezus ukazal: 7pripeljeta oslico in žrebe. In položijo nanju oblačila svoja, in on sede nanje. 8Mnogo ljudstva pa pogrne oblačila svoja po poti, a drugi sekajo veje z dreves, ter jih steljejo po poti. 9In množice, ki ga spremljajo spredaj in zadaj, kličejo glasno, govoreč: Hosana ▼

▼T. j. Daj rešitev (iz Ps 118,25).

, ^b sinu Davidovemu! Blagoslovljen, ki prihaja v imenu Gospodovem! Hosana na višavah! 10In ko pride v Jeruzalem, se vznemiri vse mesto in govoré: Kdo je ta? 11Ljudstvo pa pravi: Ta je prorok Jezus iz Nazareta v Galileji. 12In Jezus pride v tempelj Božji in izžene vse, ki so v templju prodajali in kupovali, in prevrne mize menjalcem in stole tistim, ki so prodajali golobe, 13in jim reče: Pisano je: „Dom moj naj se imenuje dom molitve“, a vi delate iz njega razbojniško jamo. 14In pristopijo k njemu v templju slepci in hromci, in jih ozdravi. 15Ko pa vidijo višji duhovniki in pismarji čudeže, ki jih dela, in otroke, da kličejo v templju in govoré: Hosana sinu Davidovemu! se razjeze 16in mu reko: Slišiš li, kaj ti pravijo? Jezus pa jim reče: Seveda. Ali niste nikoli brali: „Iz ust nedoraslih in dojencev si pripravil sebi hvalo?“ 17In jih pusti in gre ven iz mesta v Betanijo, in tu prenoči. 18Zjutraj pa, vračajoč se v mesto, postane lačen. 19In ugledavši kraj poti edino smokvo, pristopi k njej in ničesar ne najde na njej razen samo listje. In ji reče: Nikoli več naj ne bo na tebi sadu na vekomaj! In usahne smokva takoj. 20In videč to, se začudijo učenci in reko: Kako naglo je usahnila smokva! 21Jezus pa odgovori in jim reče: Resnično vam pravim: Če imate vero in ne dvomite, ne boste samo storili, kar se je zgodilo na tej smokvi, ampak če tudi rečete tej gori: Vzdigni se in vrzi se v morje! se zgodi. 22In vse, česarkoli v molitvi prosite, če verujete, boste prejeli. 23In ko je prišel v tempelj in učil, pristopijo k njemu višji duhovniki in starejšine ljudstva, govoreč: S kakšno oblastjo delaš to? in kdo ti je dal to oblast? 24Jezus pa odgovori in jim reče: Vprašal vas bom tudi jaz eno besedo, in če mi jo poveste, povem tudi jaz vam, s kakšno oblastjo to delam. 25Odkod je bil krst Janezov? iz nebes ali od ljudi? Oni pa so sami pri sebi premišljevali in govorili: Če rečemo: Iz nebes, nam poreče: Zakaj mu torej niste verovali? 26Če pa rečemo: Od ljudi – se bojimo ljudstva; kajti vsi imajo Janeza za proroka. 27In odgovore Jezusu in reko: Ne vemo. Tudi on jim reče: Tudi jaz vam ne povem, s kakšno oblastjo to delam. 28Kaj se vam pa zdi? Neki človek je imel dva sina, in pristopivši k prvemu, reče: Sin, pojdi, delaj danes v vinogradu! 29On pa odgovori in reče: Nočem. Potem se pa skesa in gre. 30In pristopivši k drugemu, reče ravno tako. On pa odgovori in reče: Pojdem, gospod! A ni šel. 31Kateri teh dveh je izpolnil voljo očetovo? Reko mu: Prvi. Jezus jim reče: Resnično vam pravim, da se rinejo cestninarji in nečistnice pred vami v kraljestvo Božje. 32Kajti prišel je k vam Janez po poti pravičnosti, in niste mu verjeli; cestninarji in nečistnice pa so mu verjeli. Vi pa, dasi ste to videli, se še potem niste skesali, da bi mu bili verjeli. 33Čujte drugo priliko! Bil je hišni gospodar, ki je zasadil vinograd in ga ogradil s plotom in izkopal v njem klet in sezidal stolp ter ga izročil vinogradnikom in odpotoval. 34Ko se pa približa čas sadu, pošlje hlapce svoje k vinogradnikom, da prejmo pridelke njegove. 35A vinogradniki zgrabijo hlapce, in enega pretepo, drugega ubijejo, a še drugega posujejo s kamenjem. 36Zopet pošlje druge hlapce, ki jih je bilo več od prvih, in ž njimi store ravno tako. 37Potem pa pošlje k njim sina svojega, rekoč: Sina mojega se bodo bali. 38Ko pa ugledajo vinogradniki sina, reko med seboj: Ta je dedič. Pridite, ubijmo ga in prilastimo si dediščino njegovo! 39Ter ga zgrabijo in vržejo ven iz vinograda in ubijejo. 40Kadar pride torej gospodar vinogradov, kaj bo storil tem vinogradnikom? 41Reko mu: Hudobneže te hudo pogubi in vinograd svoj izroči drugim vinogradnikom, ki mu bodo dajali sad ob svojem času. 42Jezus jim reče: Ali niste nikoli brali v pismu: „Kamen, ki so ga zidarji zavrgli, ta je postal glava voglu; od Gospoda se je to zgodilo, in čudno je v očeh naših“. 43Zato vam pravim, da se vam odvzame kraljestvo Božje in bo dano narodu, ki prinaša njegove sadove. 44In kdor na ta kamen pade, se razbije, a na kogar on pade, ga razdrobi. 45In ko slišijo višji duhovniki in farizeji prilike njegove, spoznajo, da govori o njih. 46In radi bi ga bili ujeli, ali zboje se množic, ker so ga vsi imeli za proroka.