‏ Matthew 23

23. Poglavje

1Tedaj govori Jezus množici in učencem svojim 2takole: Na Mojzesov stol so sedli pismarji in farizeji. 3Vse torej, karkoli vam reko, izpolnjujte in delajte; po njih delih pa ne delajte, ker govoré, pa ne delajo. 4Vežejo namreč težka in neznosna bremena in jih nakladajo ljudem na pleča, sami jih pa še s svojim prstom nočejo geniti. 5Vsa dela svoja pa delajo, da jih vidijo ljudje. Razširjajo si namreč molilne listke in delajo velike robove oblačilom svojim; 6in ljubijo prve prostore pri gostijah in prve stole v shodnicah 7in pozdrave po ulicah ter da jih ljudje imenujejo: Rabi! 8Vi pa se ne imenujte Rabi; kajti eden je vaš učenik, Kristus, vsi vi ste pa bratje. 9In ne imenujte nikogar na zemlji očeta svojega; kajti eden je vaš Oče, ta, ki je v nebesih. 10Tudi se ne imenujte voditeljev, kajti eden je vaš voditelj, Kristus. 11A kdor je največji med vami, bodi vam služabnik. 12Kdor se pa povišuje, bo ponižan, in kdor se ponižuje, bo povišan. 13Gorje pa vam pismarji in farizeji, hinavci! da zapirate nebeško kraljestvo pred ljudmi; sami namreč ne greste vanje, in kateri hočejo vanje iti, jim ne puščate, da bi šli. 14Gorje vam, pismarji in farizeji, hinavci! da požirate vdovam hiše, ko na videz opravljate dolge molitve; zategadelj prejmete ostrejšo sodbo. 15Gorje vam pismarji in farizeji, hinavci! ker prehodite morje in zemljo, da pridobite enega, ki se pojudi, in ko se pojudi, naredite iz njega peklenskega sinu, dvakrat hujšega od sebe. 16Gorje vam, slepi vodniki, ki pravite: Če kdo priseže pri templju, ni nič; če pa priseže kdo pri templjevem zlatu, je zavezan. 17Bebci in slepci! kaj pa je več, zlato ali tempelj, ki posvečuje zlato? 18In: Če priseže kdo pri oltarju, ni nič; če pa priseže kdo pri daru, ki je na njem, je zavezan. 19Slepci! kaj pa je več, dar ali oltar, ki posvečuje dar? 20Kdor torej prisega pri oltarju, prisega pri njem in pri vsem, kar je na njem. 21In kdor prisega pri templju, prisega pri njem in pri tistem, ki prebiva v njem. 22In kdor prisega pri nebu, prisega pri prestolu Božjem in pri tistem, ki sedi na njem. 23Gorje vam, pismarji in farizeji, hinavci! da dajete desetino od mete in kopra in kumina, opuščate pa, kar je važnejše v postavi: sodbo, ▼

▼Ali: pravico; enako tudi Lk 11,42.

, ^b usmiljenje in vero. To pa je treba delati, a onega ne opuščati. 24Slepi vodniki, ki precejate komarje, velbloda pa požirate! 25Gorje vam, pismarji in farizeji, hinavci! da čistite kozarec in skledo odzunaj, znotraj pa sta polna ropa in nezmernosti. 26Slepi farizej! očisti poprej kozarec in skledo znotraj, da bodeta čista tudi zunaj. 27Gorje vam, pismarji in farizeji, hinavci! da ste podobni pobeljenim grobom, ki se odzunaj zde lepi, znotraj pa so polni mrtvaških kosti in vse nesnage. 28Tako se kažete tudi vi ljudem zunaj pravične, znotraj pa ste polni hinavstva in krivičnosti. 29Gorje vam, pismarji in farizeji, hinavci! da zidate prorokom grobe in lepšate pravičnim nagrobne spomenike, 30in pravite: Da smo živeli v dnevih očetov svojih, ne bi bili ž njimi deležni krvi prorokov. 31Tako pričate sami zoper sebe, da ste sinovi teh, ki so morili proroke. 32Napolnite le tudi vi mero očetov svojih! 33Kače, gadja zalega! kako boste ubežali sodbi pekla? 34Zato, glejte, pošiljam jaz k vam proroke in modrce in pismouke; in nekatere izmed njih pomorite in na križ razpnete, a nekatere boste bičali v shodnicah svojih in preganjali od mesta do mesta; 35da pride na vas vsa pravična kri, ki se je prelila na zemlji, od krvi pravičnega Abela do krvi Zaharija, sinu Barahijevega, ki ste ga umorili med svetiščem in oltarjem. 36Resnično vam pravim: Vse to pride na ta rod. 37Jeruzalem, Jeruzalem, ki ubijaš proroke in kamenaš tiste, ki so poslani k tebi! Kolikokrat sem hotel zbrati otroke tvoje, kakor zbira kokla piščeta svoja pod peruti, pa niste hoteli! 38Glej, hiša vaša se vam ostavlja pusta. 39Kajti pravim vam: Ne boste me videli odslej, dokler ne rečete: Blagoslovljen, ki prihaja v imenu Gospodovem!